Arhiforum Seznam forumov



Avtor Sporočilo

<  Druge zanimivosti, potovanja, drobnarije...  ~  Upor telesa

arhi69forum
Objavljeno: 30 Sep 2007 10:58 Odgovori s citatom
Pridružen/-a: 24.05. 2007, 14:24 Prispevkov: 311
Pravkar berem knjigo, ki mi je spremenila pogled na življenje. Morda bo zanimiva še za koga.
Knjiga nosi naslov Upor telesa, napisala pa jo je psihologinja Alice Miller. Četrta božja zapoved pravi:
»Spoštuj in ljubi svoje starše!« … toda ali je to res prav, zmeraj in povsod ter za vsako ceno?

"Čustva niso razkošje. So mnogostransko pomagalo v boju za preživetje." - Antonio R. Damasio

Pa naj spregovori sama Alice Miller: "Upor telesa ali telo terja resnico.
O večnem pomanjkanju ljubezni, varnosti, naklonjenosti, ki so jo deležni otroci.
In kaj se zgodi, če to dolgo dolgo zanikamo… olakoteli heroji na slamnati strehi sveta?…
In potem se kolačimo v občutkih krivde,
ker smo jezni na starše, ker smo notranje razboljeni, ranjeni,
ker navkljub vsemu doživetemu moramo še naprej moledovati,
razumeti, upati, da bo nekega dne žlica s smetano polna.
“Da pade drobtinica. Kako srečni smo drobtinice.
Za nas je drobtinica vesolje, in zdi se nam, da nam bo napolnila črno luknjo."


Več o knjigi, bodo povedali drugi, najprej pa naslovnica, ki je pretresljiva:



Alice Miller je svetovno znana švicarska psihologinja, ki se ukvarja z vplivom otroštva na življenje odraslih. V svoji najnovejši knjigi Upor telesa analizira otroštva slavnih umetnikov, na primer Dostojevskega, Schillerja, Kafke, Prousta, Rimbauda, Virginie Woolf... Trdi, da lahko četrta božja zapo..


Opis vsebine:

Beg pred trpljenjem iz otroštva vidimo tako v religiozni poslušnosti kot v cinizmu, ironiji in drugih oblikah samoodtujevanja, ki se kažejo med drugim tudi v preobleki filozofije ali literature. Končno pa se telo temu upre. Celo če ga je predhodno mogoče pomiriti z mamili, cigaretami in zdravili, ima po navadi le zadnjo besedo, ker hitreje spregleda samoprevaro kot naš razum, posebno če smo ga izurili za delovanje v lažnem jazu.

Sporočila telesa lahko prezremo ali se iz njih norčujemo, vendar je vsekakor vredno upoštevati njegov upor. Njegova govorica je namreč pristen izraz našega resničnega jaza in naše življenjske sile.

""Ljubezen" nekoč zlorabljenega otroka do staršev ni nikakršna ljubezen. Je zgolj s pričakovanji, zanikanji in iluzijami obremenjena navezanost, ki terja od vseh udeležencev visoko ceno."

Ko se rodi otrok, potrebuje ljubezen staršev, se pravi naklonjenost, pozornost, skrb, zaščito, prijaznost, in pripravljenost za komuniciranje. Telo otroka, opremljeno s temi darovi, potrebnimi za življenje, ohrani dober spomin in kot odrasel človek bo pozneje lahko predal svojim otrokom enako ljubezen. Če pa je vse to pogrešal, ostane v človeku vse življenje hrepenenje, da bi bile njegove prve življenjsko pomembne potrebe zadovoljene. To hrepenenje pozneje v njegovem življenju prenese na druge ljudi. Po drugi plati pa: manj ko je dobil otrok ljubezni, boj ko je pod pretvezo, da gre za vzgojo, doživljal negacije in zlorabljanja, močneje je kot odrasel navezan na starše ali nadomestne osebe in pričakuje, da bo od njih dobil vse tisto, kar so mu starši ostali dolžni v odločilnem trenutku. To je normalen odziv telesa. Telo ve, kaj mu manjka, pomanjkanja ne more pozabiti, praznina je tu in zdaj čaka, da bo napolnjena.


Alice Miller je svetovno znana švicarska psihologinja, ki se ukvarja z vplivom otroštva na življenje odraslih. V svoji najnovejši knjigi Upor telesa analizira otroštva slavnih umetnikov, na primer Dostojevskega, Schillerja, Kafke, Prousta, Rimbauda, Virginie Woolf... Trdi, da lahko četrta božja zapoved (""Spoštuj očeta in mater"") otrokom zelo škoduje, saj jih, če jih starši zlorabljajo, odcepi od pristnih čustev in obremeni z občutki krivde. Na zanikanje resničnih čustev in pristne potrebe po komunikaciji pa se telo odzove z bolezenskimi simptomi ali motnjami hranjenja.

V prvem delu knjige avtorica opisuje, kako so trpke izkušnje v otroštvu zaznamovale življenje velikih umetnikov: Dostojevskega, Čehova, Kafke, Nietzscheja, Schillerja, Woolfove, Rimbauda, Mišime, Prousta in Joycea. V drugem delu analizira škodljiv vpliv četrte božje zapovedi (Spoštuj očeta in mater) na življenje odraslih, ki so bili v otroštvu zlorabljeni. V zadnjem delu pa obravnava anoreksijo kot hrepenenje po pristni komunikaciji...

Poglavja:

I Povedati in prikriti (1. Strahospoštovanje staršev in njegove tragične posledice, 2. Boj za svobodo v dramah in preslišani krik lastnega telesa, 3. Izdaja lastnih spominov, 4. Samozaničevanje in neizpolnjena ljubezen, 5. Zaklenjeni otrok in zatajevanje bolečine, 6. Zadušen z materinsko ljubeznijo, 7. Velemojster odcepljanja čustev); II. Tradicionalna morala v terapijah in vednost telesa (1. Samoumevnost zlorabljanja otrok, 2. V vrtiljaku čustev, 3. Telo kot varuh resnice, 4. Ali smem to povedati?, 5. Raje moriti kot občutiti resnico, 6. mamila - prevara telesa, 7. Smemo opaziti); III. Anoreksija: Hrepenenje po pristni komunikaciji

Vse povzeto s strani Julija Dorija
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
g.arh
Objavljeno: 01 Nov 2007 16:37 Odgovori s citatom
Pridružen/-a: 24.05. 2007, 22:54 Prispevkov: 440
BITI IN NE BITI (Pa je srce, če ne bije?!)

Ljubila sta se na način, kot se ptiči ljubijo z drevesom; da bi se dva lahko šla skrivalnic, se igrala čudovitih iger in se zabavala, ni treba dosti scenografije, dovolj sta si onadva sama in to kar čutita drug do drugega. Krošnja drevesa pa je svoboden kraj, kot ga ni drugega na svetu, med vejami in listi je dovolj prostora za igro, čeprav na zunaj ni nič videti.

Najbrž je to svoboda: da drugi ne vidijo, ti imaš pa ves svet samo zase!

Spominjam se ljudi, ki so kdaj rekli: joj, ko bi jih spet imel dvajset….
Ni nič res! Prav enako bi lahko storili, kar so se namenili zdaj, kot tedaj, ko so jih imeli dvajset. Vzrok, ki jim brani, da tega ne storijo, pa je isti, kot jim je nekdaj jemal življenje. jim kradel mehkobo in radost novih spoznanj. Telo se te vedno enako razveseli, če mu greš naproti. Morda ne bo vedno tako, da bi morali svobodo krasti, toda zdaj je tako!

Igra se le z nami tako igra, da bi nas potolažila, nam vlila nove volje. Da ne obupamo.

Le kaj bi Ljubezen brez nas?!

Zgodi se, da me šele šum v krošnji drevesa zdrami in me včasih celo prestraši. Kdo bi si mislil, da gre toliko ptic v eno drevo?!

Ogromno! Za cel veter jih je. Ko sem bil majhen, sem mislil, da drevesa delajo veter s tem, da upogibajo veje in premikajo krošnjo. Danes vem, da je tako!

Da pa tudi ptice sodelujejo pri tem nesramnem početju, se dovolj zavedam šele zdaj.

Ni me sram priznati, da iščem ljubezen tako s pogledom kot srcem, povsod in pri vsakomur, da le v mislih lahko zlezem k njemu ali k njej in se tam malo pogrejem. Čisto vseeno mi je, če pri živalih, ljudeh ali pri stvareh! Žarek sonca mehko objame še tako oster kamen in tudi upanje je blizu vsemu, kar vase ujame zrak. Če z njim potem preide del tega dogajanja še vame, sem bogat človek. Mar kradem, če diham?!

Pomembno je, da imaš prijatelje, mnogo prijateljev. Pa da tega po možnosti ne vedo. Če bi to počeli le zate, bi te bolelo, ne bi imel mnogo od tega.

Ljubezen ljubi, ko je lahko svobodna. Če bi ji rekel, da mora biti svobodna, že ni več isto! Srce je najbolj ustvarjalno, ko nič ne počne, kadar samo - je!

Sem – kar - sem, je samo drugo ime za Srce!

Spominjam se, kako sem nekoč v središču mojega mesta sedel na klopi in se grel na soncu. V moji bližini se je igral otrok, tekal je in padel. Kratki tišini je sledil izbruh obupanega joka, roke so se stegnile k mamici. Mamica je pritekla, postavila otročička na noge in pojasnila (bolj okolju kot otroku): »Ko prideva domov, bova razkužila.«

Hej, se to reče golemu kolenu?!
"In popihat?!" je ogorčeno planilo iz mene, »Kdo bo pa popihal?«

Le kje je ostala ta preprosta institucija ki je od nekdaj reševala svet?

Vse bolj in bolj sem prepričan, da je učinkovitost v namenu. Oborožiti človeka s pravili je enako nevarno kot trditi, da je življenje pragozd, kjer moraš nekoga požreti, če ne boš sam požrt. Na koncu je to eno in isto.

Spopad med dvema poloma je izmišljen boj, ki žre otroke. Naj v tem boju zmaga eden ali drugi, število žrtev in pohabljenih je v seštevku enako.

Ljudje se v sporu radi odločajo za eno od strani. Na polarizacijo pristanejo, ker so nemočni, da bi storili kaj drugega. Ko si majhen, ti rečejo: Boš sladoled ali čokolado? Greva v kino ali v živalski vrt? Imaš raje očija ali mamico?

Kakšna izbira pa je to?!

Toda komu naj zdaj to povem? Je morda prepozno, da bi zaupal Bogu?

Izdajalci so mi vedno vzbujali zanimanje, v knjigah, v filmih... še v šoli, kjer res niso nikdar imeli razumevanja zanje, so me njihovi vzgibi najbolj privlačili!

Vzemimo za primer otroka ločenih staršev! Še pri najbolj civiliziranih primerkih ločenih staršev naletimo na nezaupanje do nasprotne strani. Otrok, ki ga dobiš na posodo za konec tedna ve, da bo bolj dobrodošel, če s sabo ne bo prinesel odkritih znakov pripadnosti tudi drugemu roditelju. Če bo tedaj samo tvoj.

Uporabljaš ga, da bi oni drugi strani pošiljal svoja nejasna sporočila. Bitje, ki se je rodilo iz trenutka ravnovesja dveh ljudi, četudi bi se morda srečala le tedaj in nikoli kasneje, nosi v sebi dva svetova. Na njiju zdaj malo bitje gradi tretjega, svojega. Nerazvitega, bi lahko rekli v političnem jeziku.

Zdaj pa hodi gor in dol po Berlinskem zidu med roditeljema in razmišlja, kam bo pobegnil. Le kam naj stopi? Ujet je v past brez izhoda! Kamor gre, bo za nekoga vedno izdajalec! Spraviti očija in mamico skupaj, pa naloga dosti pretežka za tako majhno telesce.

Če se bo nekoč, razočaran od vsega, boril za lastno srce, da bi nekoč bil sam celo in ne več raztrgano srce, bo izdajalec za obe strani!

Agonija človeka, ki spravlja svoje starše skupaj je nekaj najhujšega, kar človek v sebi nosi. Strta želja in nekaj, kar mora vsak otrok, tako ali drugače, nositi in prenašati.

Polarizacija je nekako povezana s preživetjem; ko ne vidiš več rešitve, se pač odločiš zanjo. To pride samo.

Najbrž bo mnogo kasneje prav takšen otrok pripravil politični program, za katerega se bo nekomu zdelo vredno umirati. Okrog sebe bo zbral ljudi, ki se ubadajo z enakim problemom. »Moramo se odločiti!« bo njihovo predvolilno geslo. »Ne moremo sedeti na dveh stolih!« in »Tisti, ki niso z nami, so proti nam«. Tako bodo nagovarjali obrazi s plakatov. »Ni več časa za omahovanje! Odločite se!«

»Skupaj bomo močnejši« bo kričal - sam sebi Tretji svet.

Vsi drugi bodo izdajalci. Tisti, ki se ne morejo odločiti za sladoled ali čokolado, za kino ali živalski vrt, očija ali mamico.. pa globoko v sebi nosijo resnico in odgovor:

Če ni oboje, ni Eno!

Kot bi v sebi nosili nekaj, kar je nekoč pripadalo vsem, pa so se potem vsi drugi razen njega (izdajalsko!) polarizirali. Kar odločili so se za eno od strani v tem nesmiselnem boju in se odpovedali drugi za vedno. Zdaj bi pa radi z zmerjanjem omahljivcev (?) prikrili lastno sramoto.

Takšni so vedno najbolj glasni, kadar je treba s prstom kazati ali kaznovati izdajalce.

Moram ugotoviti, da je teh otrok z raztrganim srcem res mnogo. Za en cel planet! Razžaljeni so, jezni tudi kadar jim jezo uspe pogoltniti in se potem narediti, kot da objemajo ves svet in se v tej svoji ljubezni na videz dvignejo nad druge.

Ne ubija izpovedano, temveč skrito in neizpovedano, globoko zakopano v nas, tako zelo na dnu duše, da niti ne vemo, da obstaja. Zatajeno in nepriznano, pod priučeno dobroto in za lepim obnašanjem čaka na svojih pet minut... Tačas pa naša pobegla norost kot neka tuja sila brez gospodarja ubija Življenje na planetu.

Mi, seveda, o tem nič ne vemo, nočemo vedeti in nismo za nič odgovorni!

Smo sirote na tem Svetu? Brez Matere in brez Očeta? Je "Oče naš" le nekakšna izmišljena ideja, ki izvira iz želja? Ali pa je oddaljen Bog, ki mu je vseeno kaj počnemo in ki včasih pošlje preroke, da bi videl, kako se mu bomo tokrat maščevali.

Ko bi bila Mati Narava, kot to zanjo ponavadi račemo, oseba, ženska… nekdo, ki ima srce dovolj veliko za vse nas, svoje otroke, in za vse naše usode... za vse naše resnice, da bi ji lahko zaupal svoje misli in besede...

Tako bi ji rekel:

Ozri se naokrog in poglej vse te sadove Vajinega sovraštva! Kar sta imela za navaden družinski prepir v Začetku, je zdaj nešteto stisk, morje solza med praznimi obljubami. Ogromno nedokončanih pogovorov, prav takšnih, kot je, kot je bil Vajin. Še vedno Vesolje čaka, da ugotovita čigava je pravzaprav krivda za vse to… In čigava odgovornost. Vsa tvoja ali vsa njegova?

Velika je in mi otroci je sami ne zmoremo!
Pol sveta je potrebno, da bi nosilo tvojo trmo, druga polovica njegovo jezo, nam pa kljub temu ostane še vsa Groza. Ali ni to dovolj, da morata zdaj nekaj ukreniti?

Bog naredi, kolikor zmore, toda sovraštvo in tvoja želja po maščevanju sta prevelika celo Zanj. Saj razumem, ljubosumen je tako odmaknjen, počuti se odrinjenega toda ko mi zdaj gre v Srce, vidi, da je moja Ljubezen - Njegova!
Čemu torej ljubosumje, če je vsa Ljubezen - On, in vse moje Sovraštvo - Njegovo?

Vedno, kadar nas je bilo skoraj konec od vsega hudega, se je ustrašil za svoje Stvarstvo. Niso vse krivde Njegove in tudi ne vse naše. Tudi Ti znaš biti okrutna! Kaj čakaš? Spusti ga vendar k sebi, da počisti in zaceli, da objame in razsvetli!

Prehitro in preveč rada mu postavljaš vedno nove pogoje, postala si, kot se Njega spominjaš: stroga, brez odpuščanja…

Le da On zdaj ni več tisti, kot je nekdaj bil. Takšen je, kot se tebe spominja: mehak in razumevajoč. Niče več strog in nepopustljiv Oče, ki mora vedno imeti svoj prav, če ne… gromska strela in sveta jeza iz Nebes!

Na vrata ti trka in če mu ne odpreš, bo čakal pred njimi kot otrok, ujet v lastno zanko nesmislov kot so:

- Kdor trka se mu bo odprlo,
- Če ti Bog zapre vrata, ti pusti odprto okno,
- Zob za zob, oko za oko,

in podobne traparije!

Zdaj ima v glavi le en stavek: Pred vrati tvojimi stojim, da preživim, ker če grem – zagotovo umrem…

Če je v tebi zdaj ujeto Njegovo nerazumevanje in Njegovo Sovraštvo, je tudi vsa ledena okrutnost v Tebi Njegova! In kako naj jo potem razreši, jo spusti od tam, če mu ne pustiš vase?! Kako naj nas vse odreši našega nerazumevanja?

Mati Vsega v Vesolju, prosim Te, naredi iz mene Otroka! Naj ne bo Srce gospodar, vedno odgovorno in krivo za vse... Naj ne bom več pameten in priden otrok, ki posnema Dobro in Slabo le zato ker je sam, brez Očeta, ki bo pomagal razumeti in Matere, ki me zavije v mehkobo svoje neskončne Ljubezni.

Le tako, da zlezeš v drugega vidiš svet z Njegovimi očmi in Njega razumeš! Zato je prav, da se Njemu odpremo, da nam pomaga in nas potolaži.

Ker čaka pred vrati naših src, še vedno neodločen, naj še naprej prosi ali naj, preprosto, Ljubezen kot je, vdre v svoj Svet.

Tako bi ji rekel, Njej, ki nas je vse rodila! Če bi nekje bila takšna Ženska, ki je vse ženske tega sveta!

Svet je otrok, ki je padel in si potolkel kolena! In zdaj mu vsa znanost tega sveta ne bo pomagala. Nekdo mora popihat...

Največkrat še sam ne vem kdo sem, toda dobro vem, česa si ne želim biti: sirota, brez Staršev na tem ubogem Planetu, polnem zapuščenih in jeznih otrok.

Človeštvo potrebuje Starše. Očeta in Mater.

Koliko Ljubezni je skrite v Njunem sporu, v tem neskončnem boju... Za štiri letne čase je je, in ne moreta je več zanikati, tudi če se še tako trudita, da bi jo skrila drug pred drugim. Zdaj je že tudi nam očitna, ki nismo pesniki.

Planet umira. Življenje je v stiski. Vse kar je Materinega v tem boju je v agoniji. Ob tem znova na površje Stvarstva privrejo zelo stare reči. Zemlja vidi vse pretekle zgodbe še zadnjič, preverja če ni bilo kje kaj izpuščenega, pozabljenega. Planet išče rešitev, išče Mater, ki bo pomagala. Očeta, ki bo odpustil. Krivde naše, pa ne samo naše.

Telo ostane Materi, ko umreš. Srce, izgubljeno, še naprej bega sem ter tja med obema. Hrepeni tako po Očetu kot po Materi, zato se tudi vedno vrača nazaj. Kdo naj se še znajde v tej zmedi?!

Poslušam vse besede, ki jih kdo reče, ko ne pazi, kaj reče. Ne zmrdujem se nad njimi. Iščem razumevanje, star spomin in novo Srce, ki bo združilo, kar mora skupaj. Srce bo naredilo Eno! Ne zavezništva, ki nujno potrebuje sovražnike, da bi obstalo. Prijateljstvo! Takšno brez nasprotnika. Naš nasprotnik bo Slab namen.

Ubogemu Afričanu lahko pomaga le zavest razvitega sveta, saj sam ne ve niti v katerem vesolju se nahaja. Nima predstave o kod njegova nesreča, od kje pride bolečina. Nahranjen in odžejan morda lahko s prstom pokaže na rešitev težav, ki jih mi ne znamo rešiti! Toda tega ne bomo izvedeli!

Ni hodil v šolo, ne zna povedati po naše, njegove govorice ne razumemo, krikov tudi sicer nihče rad ne sliši in v omikanem svetu kriki ne veljajo za govorico. Če hodi Zavest po drugih poteh, ne pa k svojemu Telesu, potem raziskujemo napačne kraje! Če to dvoje ostane ločeno, ni več rešitve za nikogar.

Reči: to ni moje, to so tisti drugi, ki mislijo "negativno", je beg od Resnice in navadno sprenevedanje. Polarizacija.

Zavzeti eno stališče nasproti drugemu, z željo po izločanju drugega pola iz Stvarstva, je popoln nesmisel. Tako kot ni električne energije brez pozitivnega in negativnega pola, tudi Stvarstva ni brez Boga Očeta in Matere vsega v Vesolju.
Žarnica ne sveti, če ni obeh polov! Pri elektriki nam je vsem to jasno, v življenju pa smo se navadili na Boga, ki je daleč od doma, sam nekje v Nebesih, in nič mu ni dolgčas po svojih otrocih, na Mater, ki zna biti samo ljubosumna, jezna, histerična, maščevalna… pa še pomisli ne.

So ljudje, ki morajo spraviti Boga Očeta z Mater(i)jo, - ti so najhujši izdajalci! Niso jim svete ne državne meje, ne tiste ljudskega obnašanja, in vsem so nevarni. Podirajo ustaljeno, govorijo čudne reči, jemljejo iz srca, ko ni več od kod jemati....

Jaz (samo) takšnim verjamem!
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
g.arh
Objavljeno: 29 Dec 2007 18:04 Odgovori s citatom
Pridružen/-a: 24.05. 2007, 22:54 Prispevkov: 440
Tale naslov (Upor telesa) mi je posebno pri srcu, zato bom kar tu nadaljeval v istem stilu.

Torej, bil sem pozoren, medtem ko sem brskal po internetu, na pojav, ki se ga pomalem vsi zavedamo: dnevi, tedni, meseci... minevajo mnogo hitreje, kot so včasih.

Nekako sem sebe prepričal, da gre le za staranje, da je to običajno, da pa mladi ne čutijo tako. Meni se je 45 šolskih minut vleko do boga. Nikoli konca šolske ure! Zdaj mi teden odfrči, da ne vem niti kdaj je mimo.

Potem sem vprašal nekaj mladih, kako oni dojemajo čas, a so mi na moje začudenje vsi rekli, da se tudi njim zdi čas "skrajšan", da odbrzi prej kot bi po njihovem smel. Da tudi njim teden mine prehitro (!?). Kaj pa zdaj?

Pojma nimam kje sem naletel na tale tekst, spominjam se le tega, da sem po nekaj stavkih nehal brati, ker se mi je nekam mudilo, toda tema je bila zanimiva in sem si ga copy-paste spravil za kasnejše branje. No, in danes, po nekaj tednih, sem tekst prebral in se mi zdi odličen. Ma kaj odličen - naravnost fenomenalen je! Ponavadi namreč teksti, ki opisujejo prihodnost, grozijo z mega pomori, virusi, iztrebljanjem treh četrtin prebivalstva, cunamiji, poplavami... v glavnem obljubljajo morijo, božji srd, maščevanje....

Tale pa ne. Tale vnaša nekaj smisla in elegance, pa seveda prepotrebnega upanja v bližajoče se spremembe. Teksta je za 7 strani v fontu 11. Je sicer v angleščini, toda upam, da so tisti, ki jih to zanima, podkovani tudi v tem jeziku. Iskreno povedano, lepo bi bilo tekst prevesti, toda meni se zdaj v teh dneh res ne da....

Vse dobro v prihodnjem letu, in seveda v vseh prihodnjih letih, tja do neskončnosti!

Tukaj je:

Those who have interpreted the year 2012 as the beginning of the end of darkness—never mind the total end of the world!—have misinterpreted its significance. Most simply stated, 2012 heralds Earth’s entry into the Golden Age, and between now and then is a time of transition from life as you have known it into life totally in harmony with all of Nature.

Everything in the universe is energy vibrating at one frequency or another, and when Earth was in prime health, in times you know but don’t remember, all of her life forms were vibrating harmoniously. When she was near death more than six decades back, there was no harmony whatsoever, no balance of Nature—there was hardly sufficient light to sustain any kind of life, including Earth’s own. What is happening now, with the help of stabilizing forces, is the transformation of your world—Earth’s rejuvenation and return to balance—reaching completion in 2012.

But that year no longer has the “time absoluteness” it once held in prophecies, and your calendar cannot accurately convey when the major transitional changes will be completed because linear time is disappearing. What you perceive as time passing faster and faster is the effect of the higher energy planes in which you are living now, where everything is accelerating as Earth makes her way into the continuum—or, more accurately, as your consciousness grasps the actuality of timelessness, the reality of eternity and infinity. The faster, or more intensely, the light infuses Earth, the more swiftly your “time” passes as she moves still higher into fourth density vibrations. So, just as in this moment your calendar week is passing in less than half the time of a calendar week a dozen or so years ago, 2012 will be coming increasingly more rapidly than your current calendar can indicate.

Now then, why does that year have historic significance universally? It involves celestial orbiting cycles and their influences on your planet as well as life designs made in total clarity by highly evolved beings who planned Higher Universal-MAN with attributes of spirituality and intelligence that far exceed that in today’s Earth population. Opportunities to return to higher densities have been offered in prior cycles and missed, and this time when the energetic alignment is again optimal, advanced civilizations are assisting so Earth’s desire to rise to her former vibratory level is assured. What happens on Earth affects the universe, so it is of utmost significance to those advanced civilizations that the dark ages on your home planet be reconciled within the light and you knowledgeably take your rightful place among your universal family.

Along the way there will be many profound changes, changes you can’t even imagine, that will transform life as you have known it into life in total harmony with all of Nature worldwide and thusly flow out into the universe. Very little of the wondrous world on your horizon will be rooted in your systems to date—that is precisely WHY you are creating your new world! The goddess vibrations that already are showing effects will continue to bless you as individuals and as a civilization. The negativity that is the root of fear, greed, dishonor and violence will be gone in the Golden Age, and the vibrations of Earth’s entirety will be LOVE. Love, which is the same energy as LIGHT but simply expressed differently, is the pure essence of Creator, the ultimate power in the cosmos. This energy is the composition of souls and the key to opening hearts and illumining minds, and it is flowing more abundantly on Earth than ever before. As the darkness continues to fade, love will replace conflict and tyranny with peace and cooperation; love will eliminate the superficial superiority of one group over another; love will enlighten those who regard others as possessions or dispensable and uplift those who have been subjected to living in those conditions. In short, LOVE is the power that is transforming your world.

Although no major strongholds of the darkness will cease abruptly, the transition will be like lightning in comparison to the long ages that violence, inequities, abuses and deceit prevailed. If you could see in parallel motion the pace of the past many centuries, when only intermittent flickers of light broke through the dominant darkness, and the pace of the past few decades of growing light intensity, you would marvel at the swiftness of the changes.

The progressive changes have required and will continue to require the help of extraterrestrials. Almost all of them are unknown to you except as we speak of them and in some cases, their own messages sent forth, yet some of the strongest, most experienced light warriors in this universe are right there among you, working behind the scenes to guide the essential changes so that as many as possible of Earth’s residents will accompany her into the higher planes. This is how beloved and significant universally your planet is and how beloved and important YOU are! In keeping with universal law, it is your heartfelt desire for Earth’s well being that is your invitation, your request to those civilizations for their help, but your bewilderment about how to heal the pervasive damage humankind has wrought also is part of their divine authorization to assist. You are in charge, however, because it is your homeland and you chose to be there specifically to participate in this process. That’s why millions have been inspired to become actively involved or to monetarily support efforts to end violence and environmental destruction.

The first reforms are in governments. Many of the populace who are unaware of the ongoing transformation see governing policies leading to the brink of planetary disaster, and even among lightworkers there are concerns about what will happen in this critical world arena. Not only is it difficult for you to imagine systems dramatically different from what you are accustomed to, but in reforms of the magnitude required, it is realistic to anticipate confusion and foment. Please know that trustworthy souls with spiritual integrity and expertise in the various fields of governing. are ready to take the helm and bring order as rapidly as possible as corrupt, tyrannical government leaders are unseated. A great deal of “shuffling” in the United States government will lead to ending its engagement in war and internal and international strife, and the unseating of other self-serving heads of state will end civil wars, genocide and longstanding conflict. Many wise and able leaders in previous Earth lifetimes chose to return to the planet to complete their groundwork for this unique time at hand, and others are members of your “space family”—many are your ancestors—who volunteered to assist during this transitional period. In no way are they there to “take over,” but rather they came in response to your thoughts, feelings and actions for peace, fairness and stability in your world. The transformation at hand is your desire and soul level vision—if this were not so, it could not happen. Looking even farther ahead, during the past decade or two some souls have come in with the advanced spiritual clarity and ancient wisdom that will naturally put them in leadership roles.

Because money is the basis not only for commerce, but even more so for concentrating power, the need for economic reforms worldwide is as crucial as changes in national leadership. The economy as reported is more myth than actuality. Only a comparative handful of people know how tenuous and corrupt the global economy is or that international trade and the stock markets are manipulated by the Illuminati, a group of darkly-inclined people who have passed their tight global reins from generation to generation. They have amassed vast fortunes through that control as well as by charging usurious bank loan rates and accruing mammoth amounts from their illegal drugs industry, and they use that money to buy governments; bankrupt countries and exploit their natural resources; keep billions of souls at barely subsistence level; and fund both sides in wars that they precipitate and perpetuate because from wars they derive handsome profits. This cannot continue and it won’t. The unconscionably inequitable allocation of money in your world will end. Although I cannot give you finite details of the changeover process, I can give you an overview and assure you that the honest, knowledgeable people who will manage the process will keep disruption at a minimum as they fairly distribute the world’s wealth.

The Illuminati’s illegally and immorally garnered fortunes will be put into circulation and their exploitation of natural resources worldwide will end. Since that power base is what enabled them to set government and banking policies and own multinational corporations, those corrupt controls also will end. The huge debts of the poorest nations were incurred by their state of desperation, often caused by Illuminati actions and influence; but the loans went to the despots ruling the countries and did not benefit the citizens, so those debts will be annulled and assistance given directly to the people. Many national borders have been set by the victors in war who wanted the natural resources, and that created “have-nots” who formerly were “haves.” When the LOVE in souls ends all conflicts, borders no longer will be cause for dispute because all peoples will be “haves.”

The coffers of the United States, which is erroneously considered the most fiscally sound nation in the world, have been empty for some time. The national debt, in large part due to the skullduggery of the Illuminati-owned Federal Reserve System and its IRS collection agency, will become manageable when that System is dissolved. The various currencies, especially dollars, have no foundation—daily transactions involving billions of dollars and other currencies are merely information passed from one computer to another and they far exceed the money to back them. The “new” foundation for currencies will be a return to an old one, where precious metals was a set standard for exchange, and “old fashioned” bartering once again will be an excellent way for nations and communities to conduct some business.

The basis for much of your current economy will change considerably and employment will change accordingly, but your greater spiritual clarity and usage of brain capacity in the higher frequencies will enable a joyful transition into fields that support cooperation among nations and harmony with Nature. The wanton destruction of your environment through oil and gas extraction, mining, logging and their resultant pollution will cease and all types of toxins in the atmosphere, soil and water will be eliminated. Forests will be restored to the levels required for the balance of Nature, and the need is great as well to preserve and expand habitats where animals have been reduced to countable numbers, just as the oceans must be returned to health so marine life can flourish instead of disappear. There are plans to achieve those goals as well as keep pristine land areas free of concrete incursions and implement alternative power sources. Technologies known but suppressed and the more advanced technologies that will be introduced by your universal brothers and sisters will clear the pollution and provide renewable energy, new modes of transportation, new types of building materials, and greatly enhanced food production methods. Your hearts will be gladdened at the amazing speed with which these changes will happen!

Natural building products that will come into wide usage along with plants that will be introduced include clay, strong reeds, straw, tropical canes and surface stones, and all will be used in conscious agreement with humankind. While there are countless levels between the lowest and the highest universal intelligence, which you may think of as omniscience, no thing is excluded from the mass consciousness. To be more personal—indeed, to be more correct—substitute “soul” for “thing” and you can see the interrelationship of the totality of this universe. The higher the vibrations of any environment, the higher the levels of comprehension of all life within it, thus just as you are expanding in consciousness, so are all the elements of Nature in your world growing in their varying levels of awareness.

The fast-growing food crops, flowers, cotton and other fiber-producing plants, plants with medicinal aspects, canes and grasses, and all kinds of trees will agree to grow as long as needed to meet your requirements and then transmute their energy into your usage of them. Although much less lumber will be used than currently, the sacred relationship between trees and humankind includes their willingness to be used for decorative parts of building interiors and furniture in the short term, perhaps as long as the next half century. Acknowledgement of all these natural sources’ importance and consciousness and gratitude for their willingness to give their lives for your use will become inherent in all peoples. Too, you will come to know and treasure the Devic kingdom that is so closely allied with the beauty and thriving of all that you consider Nature.

The allocation of food and other basic life essentials available in the richer countries will be shared on an equitable basis with the poorer countries until a global production order is achieved. Diets will change from meat and seafood to plants as people learn to respect and honor all animal life. The herds of food animals will decrease through the cessation of breeding and natural transition, and as plants become diet staples, any that were harmfully genetically engineered will shed those properties.

Animals in the wild will instinctively know not to overpopulate and those that are carnivorous will turn to the plant kingdom for sustenance. The albinos being born in several animal species have both spiritual and transitional significance. You associate white with peace, and these rarities that are appearing are symbolic of the coming changes in animal nature that will end the predator-prey food chain and restore the peaceable relationship that once existed among all species, including humankind. The instances of unlikely cross-species friendships and even nurturing of the young from one species by mothers of another are more indications of Earth’s return to her original paradise self. Still, an extremely important factor in this is the inspiration in many souls to be advocates for the animal kingdom and alleviate their manmade plight.

The cetaceans’ spiritual mission, to embody in huge bulk and inhabit your oceans where they absorb and anchor the light beamed to the planet from distant civilizations, soon will have been fulfilled. These whale and dolphin souls, which species-wide are the most highly evolved spiritually and intellectually on your planet, will soar to their original light stations when they leave physically, but they will continue to grace your planet with their love energy.

What are commonly known as “global warming” and “El Nino” are part of Earth’s natural processes to return to her original moderate climate everywhere. While she is achieving this, glaciers will melt, the vast deserts will become arable, rain forests will flourish, and variations in temperatures will markedly decrease—ultimately, everyplace in your world will be comfortably habitable. Peoples now living in the coldest or the hottest climes will adapt, but it is unavoidable that the few animal species in the polar regions will disappear and some that live on the fringes will survive by migrating; the affected species instinctively will know not to reproduce or when to move.

Contrary to current count and certainly population projections, your numbers are decreasing and the birth rate will continue to drop but not precipitously. The balance of Nature no longer will require pestilence, so no disease-causing or transmitting factors will be present, and the common use of toxic chemicals and prescription drugs will cease. Medical treatments will drastically change until there no longer is any need for therapies because bodies, which will have a greatly longer lifetime, will become free of all forms of dis-ease. New educational systems and resource materials will reflect factual universal and planetary history, and true spirituality will replace religions in accordance with the truths that will be revealed.

Those are some of the most significant changes underway and ahead, and all will have trickle-down effects that will permeate and uplift every facet of life on Earth. The Golden Age—the “second edition” of the Garden of Eden—will radiate the love, harmony, serenity and beauty of spirit that you, in your remembered awareness of being god and goddess selves, ARE.

Now I shall tell you some of the more “down-to-Earth” features that you can anticipate in that beauteous world. City life will be much more fulfilling for the spirit than it is today due to the demolishing of substandard buildings and restoration of once fine buildings that fell into decay; the addition of many small parks and colorful playgrounds, vegetable and flower gardens, and neighborhood libraries, concerts, museums, and galleries with locally produced art forms; entertainment and recreational centers for all ages and interests; and animals, even those you now consider wild, roaming freely. Also, new transportation modes and a much fairer distribution of wealth will enable city dwellers to frequent the countryside, where a booming business will be “bed-and-breakfast” inns to accommodate the growing desire for those oases of respite from routine activity, and to travel to distant places as well. Still, millions now living in cities may prefer to move to the solitude and restorative energy of familiar rural, forested areas. And, like a new wave of pioneers, some of you will be motivated to relocate to currently uninhabitable places when those start flourishing and beckon the adventuresome, while other souls will choose to live in houseboats on the calm, restful seas.

Architecture will be limited only by imagination and choices, but no building will be ugly or inadequate for its purpose. Geodesic domes will be popular as will fanciful building designs that reflect the light-heartedness that so long has been denied the majority of Earth’s peoples. Current and new technologies will produce construction materials similar in strength and appearance to today’s concrete, steel, rigid and flexible plastics, and those along with natural products and quality simulations of fine woods will be widely used. So will glass, which will be altered from its present composition, because you will desire to live closer with Nature even when you are indoors.

By unified intent, no litter or eyesore of any kind will exist anywhere. Wherever you live or travel, you will not want the vista marred by the utility poles that now are necessary blights on landscapes. The poles will be removed and where conduits are required, they will be underground; and other energy sources will be direct, without any need for connecting wires. Although telepathy will become a common form of communication, voice-to-voice communion across the miles will be as important as now, but the harmful aspects of the wireless methods you are using will be gone. Expanses of concrete gradually will be removed too, as new transportation modes will change the need for current fuels and highways.

All unjust laws and policies will be struck down and education worldwide will accurately reflect the universal truths. The writing, printing and distribution of textbooks will be done expeditiously in conjunction with computerized lessons, and the souls who are innately prepared to teach will step up to this mission they had chosen.

These and other marvelous lifestyle differences awaiting you are indeed gargantuan changes from life in this moment, yet the greatest transformation you will experience is in humankind, where love and higher consciousness are REcreating “miracles.” Like souls on Earth and in Nirvana once again going back and forth between these physical and spirit worlds, travel that was commonplace until third density limitations closed minds to this possibility. Like your transcendence from believing you are lone individuals to knowing your inseparability from all life in this universe, and embracing each other as well as members of extraterrestrial civilizations as the brothers and sisters you all are. Like life without anxiety or conflict as people of all countries and cultures are harmonious, cooperative, helpful, kind, high-spirited and delightfully good-natured.

Now I must tell you as well that the transition from this day to that world will continue to present challenges. To say otherwise would be neither truthful nor prudent as your expectations would not be met, and instead of successfully dealing with challenges—which you are well prepared to do with wisdom and strength of spirit and character or you wouldn’t have chosen and been selected to participate!—you could become discouraged as Earth continues apace on her ascension journey.

Wars and other violence, injustices, deception and corruption will continue until that energy set in motion is played out. Although the dark forces, the vast force field of negative thought forms, has left this part of the galaxy, tentacles of that energetic influence remain and are making last ditch efforts to control the most vulnerable souls as well as attack those with the brightest light. Further, the higher frequencies now on the planet are magnifying all human characteristics, and those that are darkly-inclined are showing that intensification through increasing hostility, greed, violence and apathy toward those who are suffering and in desperate need. So, while not all of the dark skirmishes are past, we urge you to be encouraged by each that arises—it means that the vanquishing of the darkness is that much nearer. Rejoice in knowing that its momentum is close to the point of exhaustion because all of you who are living your light are helping to speed it to conclusion.

Controlling the flow of money is the last mundane tool the dark ones have and they will keep it within their grasp as long as they can. The “rotten tap root,” so to say, has been loosened and the tendrils are breaking, but until all have been eliminated, economic difficulties will affect many lives. Remember, you have the power to create your own abundance through the law of attraction, and sharing your resources is the best way to bring even more abundance into your life.

Prior to peace and harmony prevailing throughout Earth, many, many souls will leave due to the same causes as now—disease, starvation, injuries in wars and other types of violence, geophysical events—so the population will continue to decrease from those means. As sorrowful as these deaths may seem, the adversity that the souls experience beyond their pre-birth agreements gives them leaps forward in soul growth. They will greet their return to Nirvana knowing that if they choose another Earth lifetime, it will be in the splendor and glory of a revitalized world and the abiding love among its inhabitants.

Geophysical events will continue as Earth’s natural and necessary cleansing process. The blatant disregard for human and animal life for millennia past—and still happening on a lamentable scale—caused a massive amount of negativity to accumulate. Although this has been greatly reduced via geophysical events, its remnants, plus what is being generated anew, must be released. It matters not whether this is by natural or manmade occurrences—the ridding of that negativity is what is important. The effects of these events, which will lessen in frequency and severity as Earth keeps ascending, are being diminished to the greatest extent possible by members of your universal family. Their technology cannot prevent all deaths and damage, but it is limiting the death toll and property destruction by leveling out over a wide area the energy releases via earthquakes and volcanic eruptions and is steering the strongest storms to less populated areas.

The record high and low temperatures, droughts and flooding that are part of Earth’s transition to her original moderate climate globally will present hardships for a while longer. Gradually some sea level coastlines will become submerged; this need not present anxiety as there will be protective and compensatory measures for any inhabitants of those areas. We are aware of the speculation that Atlantis and Lemuria may rise, but this will not happen. Those large land masses served their civilizations during that era on Earth, but their return is not needed; however, some souls living then have come back to assist in the ongoing consciousness-raising and spiritual renewal within today’s populace.

That religions are teaching the “word of God” will be shown in the fullness of the deception that spawned that falsehood, and among the challenges you will encounter are the many individuals who will not believe the truths that will be revealed. Some will do battle, convinced that it is their divine right and duty to defeat the Anti-Christ or the infidels through bloodshed. You will witness the shock, confusion, anger, disillusionment, and yes, very likely fear—the deceivers who made a vengeful God have been masterful for eons—of people whose minds are not totally closed to the revelations. Provide a compassionate safe haven for their questioning and rely on your intuition for the best responses—they will be there when you need them. However, it is not your responsibility to convince them that the foundation of their beliefs—maybe even their very life purpose—is a lie. Rejoice, just as we shall, when your efforts succeed, but please do not feel despondent when they don’t. The resistant souls, like all others in the universe, will continue their evolutionary pathways wherever their needs shall best be served, and the eternal and infinite love of Source will under gird their way.

In summary we say to you, our beloved Earth family, know with your entire being that the world of love, peace and harmony you have been co-creating is close at hand. Remembering that you chose to be exactly where you are right now so you could participate in this unprecedented time in the universe will let your hearts be light-filled and your journey a triumphant adventure. Myriad light beings are with you every instant, enfolding you with the love and protection of the Christed light as you usher in Earth’s long awaited “2012” Golden Age.
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
g.arh
Objavljeno: 29 Dec 2007 18:11 Odgovori s citatom
Pridružen/-a: 24.05. 2007, 22:54 Prispevkov: 440
Ja, še nekaj: ves čas branja sem imel v mislih vpliv tega dogajanja na arhitekturo in naše dojemanje prostora, v katerem živimo. Miselnega in fizičnega prostora!
Morda so naši miselni prostori še bolj "cevasti" in omejeni z našimi predstavami o tem, kaj je prav oz. kaj je boljše od tega, kar imamo zdaj in kaj bi pravzaprav radi imeli... kot so miselni prostori v katerih blodijo shizofreniki. Morda so shizofreniki zaradi nas shizofreni.
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
časel
Objavljeno: 29 Dec 2007 20:28 Odgovori s citatom
Pridružen/-a: 25.05. 2007, 09:26 Prispevkov: 240
Prav včeraj se je pojavilo sporočilo upanja, ki ga širijo tako imenovani Ljudje luči. Prijatelj mi ga je poslal včeraj, vendar ga nisem še prebral.

http://lightworkers.org/node/16517

Gre za tekst Essay on 2012 by Matthew http://www.godlikeproductions.com/forum1/message479999/pg1.

Po moje gre za razne interpretacije ob napovedanem prihodu novega misija, ki ga že dlje časa napovedujejo in ima baje v Sloveniji kar nekaj privržencev. Začelo pa se je s svetlobnimi križi.

Zanimivo pa je, kaj si pripisal o shizofrenikih. Homo sapiens je edina oblika življenja katere možgani so sposobni ustvarjati neresničnost - vsaka druga oblika življenja na Zemlji ne spreminja resničnosti in ne beži pred njo ampak jo sprejme tako kot je. Morda je shizofrenija in druge podobne bolezni, ki jih imajo večinoma bolj inteligentni ljudje, pokazatelj, kaj vse zmorejo naši možgani. Morda nam kažejo pot v drugačen nefizičen svet.

Morda bom pa članek, ki si ga priložil celo prebral.
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
g.arh
Objavljeno: 30 Dec 2007 12:42 Odgovori s citatom
Pridružen/-a: 24.05. 2007, 22:54 Prispevkov: 440
Tekst močno odstopa od običajnih groženj, zato me je tudi pritegnil. Povsem jasno je, da je z Življenjem na planetu nekaj narobe, saj izgublja voljo do sebe (!?), pri človeku pa se to pokaže tako, da imamo največ težav z zdravjem ravno pri imunosti. Prav imunski sistem je namreč pokazatelj volje do življenja.

Večina gibanj, ki grozijo s totalnim uničenjem vsega kar leze in kar gre, ni prav nič različna od političnih gibanj, to isto velja tudi za politične stranke v Sloveniji. Na videz imajo vse isti program (boj za človekove pravice, ekologija, socialna država....) - le kdo bi se jim lahko uprl - če ne bi prav pri vodstvih strank naleteli na osebke, ki so dovolj nori, da s svojimi programi prikrivajo svojo samomorilno naravnanost, ki se potem kaže v okolju, ki ga so-ustvarjajo. Ta je seveda vidna na daljši rok, ker se Narava temu upira. Moj sklep: takšna organizacija norosti (sistem) je Življenju nevarna.

Jaz sem bolj za navadnost. Navadnost je bog, izrednost pa sranje.

Gibanja, ki napovedujejo katastrofo megarazsežnosti, so podobna horoskopom, ki delujejo le, če vanje verjameš. Če ne, pa ne. Jaz sem za ne.

Nekaj mi kljuva v podzavesti in pravi, da zame ni drugega doma v vesolju, ne pekla ne raja, le tale svet tukaj, v katerem bivam zdaj.

Jasno mi je tudi, da si mnogo ljudi želi posebnih sposobnosti, morda celo zavidajo Bogu njegovo vsemogočnost...

Meni pa je blizu navadna navadnost. Obožujem jo in jo povzdignem nad vse! Po božje jo častim in se ji priklanjam. Navadnost je Bog - takšno je moje geslo in moj moto.

Pa poglejmo, kakšna je navadnost: Zjutraj vstane in pripravi otrokom sendvič, da ga imajo za s sabo. Navadnost vozi mestni avtobus, nahrani muco pred vrati, odmaši zamašeno stranišče ali umivalnik, skuha kosilo, popiha odrsano koleno, ko nekdo prijoka domov, skoči v trgovino kupit toaletni papir, ko ga zmanjka. In naredi še tisoč navadnih stvari, brez katerih bi preroki in mesije ne imeli komu pridigati svojih velikanskih resnic, ki so praviloma vse izredne, ali pa vsaj toliko posebne, kot so preroki in mesije. Ali kot so nore naše želje po tem, da bi tudi sami bili izredni in posebni. Slovenija je nasploh posebna. To radi slišimo.

Navadnost pa pomeni biti skladen sam s sabo, pomeni ne imeti velikanskih zahtev do samega sebe, temveč ravno prave. Pomeni včasih biti zadovoljen s sabo in - zakaj ne! - morda celo srečen. Navadnost pomeni, da je merilo telo. Telo ima namreč potrebe in pozna zadovoljitev potreb, ker ima želodec, ki vedno reče: DOVOLJ!

Bolna psiha kriči VEČ, hočem VEČ kot on.... To pa je neskončna lestvica nezadovoljstva, saj nima prave mere in se ne ozira na telo in potrebe, ki izvirajo iz telesa. Telo je ExCalibur.

Hočem imeti več kot on... je nekaj, česar niti Bog ne more izpolniti. To je Hudičeva lestvica, ki j brez konca in brez zadovoljitve. Nekaj, kar telo ne zmore. In na koncu vedno obvelja telo = Bog.
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
časel
Objavljeno: 30 Dec 2007 21:04 Odgovori s citatom
Pridružen/-a: 25.05. 2007, 09:26 Prispevkov: 240
Trenutno je moje telo v fazi popolnega upora. Pred očmi mi migetajo iskre v katerih se zibljejo postelje. Tako je, če imaš en usran navaden dan, ko ti gre cela noč za nič in spet nič.
Jutri bo bolje.
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
g.arh
Objavljeno: 21 Mar 2008 01:51 Odgovori s citatom
Pridružen/-a: 24.05. 2007, 22:54 Prispevkov: 440
Rad bi verjel, da je še za koga pomembno literarno ustvarjanje v smislu zapisovanja našega doživljanja tega (za razliko od mnogih drugih!) sveta in nas samih v njem, kjer vsi naši odnosi odslikavajo to, kar Bog čuti do sebe.

Zame je pomembno, da imam svoj kotiček, kjer lahko gpovorim o tem.Denimo, svoj brlog ali gnezdo, saj o sebi ne mislim, da sem več od živali. Ravno nasprotno: obožujem navadnost, obožujem instinkte, priklanjam se telesu, ki ga čutim kot svoj končni in edini pravi dom. Pripadam mu z vsem bitjem.

Kolega, ki je začel tole temo, je vsaj kar se mene tiče, s temo o uporu telesa zadel v samo bistvo, da bolj ne bi mogel, za kar mu bom večno hvaležen. V nasprotnem primeru bi se seveda sam moral postaviti v prid telesu in spregovoriti zanj, potem pa bi zagotovo imel občutek, da nekaj svojega vsiljujem drugim.... No, hotel sem samo reči, da je vse prav tako kot je, da mi je ta kotiček drag in da sem vesel, da smem tukaj razložiti svojo kramo na ogled.
Sledi zgodba.
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
g.arh
Objavljeno: 21 Mar 2008 01:52 Odgovori s citatom
Pridružen/-a: 24.05. 2007, 22:54 Prispevkov: 440
VERGINA

Vergina je ime ladje, oziroma trajekta. Podoben je stari in utrujeni živali, ki prevaža potnike, vozila, pošto in blago. Najprej s celine na otok, potem nazaj.
Kot, da lahko kam greš in pustiš kaj za sabo!

Dekle in moški sedita na krovu. Videti sta kot dva skregana ljubimca, ki ne vesta kaj bi s sabo.
"Ko sem bila majhna, sem si od vsega najbolj želela, da bi naju z mamo prišel kdaj obiskat. Zakaj te nikdar ni bilo?" Vprašanje, ki skoraj ne zahteva odgovora.
Pisal sem, pomisli, a reče le: " Hladno je tukaj, pojdiva dol.."
Med večerjo je molk. On razmišlja o tem, kako velika je že, in da bo kmalu šla študirat. Le po kom ima to vztrajnost in zaupljivost? Povabil jo je k sebi, skupaj sta preživela vikend in zdaj mu je bilo žal: odrasla je, ni več otrok in za nekatere reči je prepozno. Prazen prostor med njima je prevelik. Prav nič se ni zgodilo v teh treh dneh med njima. Sprehajala sta se ob obali, jedla sladoled, gledala galebe... Pospravila mu je stanovanje, uredila perilo v omari… Vse to bi lahko tudi sam. Preživel bi tudi brez tega. Povedala mu je, da ima rada morje, izvedel je vse o njenih prijateljicah - zdaj pa ne ve niti kakšne barve oči ima. Če bi ga kdo po tem vprašal... Več je gledal v tla kot vanjo. Le kaj je mislil, da bo dosegel zdaj, po vseh teh letih, ko je že vse mimo?
Po večerji se odpravita na krov kadit. Veter piha in ona se trdno zavije v odejo.
"Hotel sem, da bi bila ponosna name," nenadoma reče.
"Kaj...?" se zdrzne dekle.
"Hotel sem, da bi bila ponosna name!" ponovi. "Tvoja mati..." Hitreje začne dihati. Od kod ta stavek? Zakaj je vse tako zapleteno? Zapravila sta vikend in zdaj... Zdaj bo trajekt pristal, ona pa bo izginila iz njegovega življenja. Zgubila se bo v notranjosti, celina jo bo pogoltnila...
"Hotel sem biti nekdo v vajinem življenju, trudil sem se, poskušal na vse načine… Pa ni šlo! Potem, ko mi ni prav nič ostalo, še zase ne, sem pobegnil. Ustrašil sem se življenja, odgovornosti, kaj jaz vem..." Nervozno se oprime ograje. "Misliš, da nisem nikoli pomislil na vaju? Neštetokrat sem si želel priti k vama! V mislih sem si vaju skušal pričarati, kakšni sta... Sebe sem zamišljal, kako prihajam k vama. Potrkal bi na vrata, kot poraženec ali prezebel pes, in prosil za toploto. Stisnil bi se v kot, gledal s požrešnimi očmi in vaju opazoval pri vsakdanjih opravilih. Prisluškoval bi zvokom in kradel toplino doma, vpijal njegove vonjave za pozneje, ko bom sam... Ne bi vaju motil. Medtem, ko likata ali pospravljata bi vaju kradel, medtem ko se menita o vsakdanjih rečeh. Dokler bi šlo in bi še imeli potrpljenja z mano. Dokler vama ne bi pošlo usmiljenje. Tako, kot sem to počel drugod. Le da si k vama nisem upal.
Ne znam biti oče, razumeš? Ne vem kaj je to! Ni zame. Bral sem nekaj o tem, opazoval druge, razmišljal... Ni mi bilo namenjeno ali kaj. In zdaj se moram s tem sprijazniti. Kaj bi vama pa lahko nudil, takšen kot sem? Česar se dotaknem mi zgrmi v prah, spolzi mi med prsti. Nič mi ne uspe prav. Malo znam o vsem. V meni je nekaj uničevalskega, nekaj, kar drugim škoduje. Svojim prijateljem ne prinašam sreče. Brez mene si je tvoja mati lahko uredila normalno življenje..."
Ona vstane, stopi k njemu, se ga hoče dotakniti, a se ji izmakne. Malo počaka in nadaljuje.
"Vsa ta leta sem opazoval ljudi. Občudoval sem lahkoto, s katero zapuščajo drug drugega. Videl sem nehvaležnost za vse, kar imajo, kar smejo imeti; nezadovoljstvo z vsem, kar jim je dano. Pa požrešnost in pohlep... Vse bi hoteli zase. Svoje in še tuje. Ljubice zraven žena in z njimi še njihove otroke poleg svojih. In še nove bi rodili... Kadar jih piči, zamenjajo svoje drage za druge; vse je enostavno, preprosto in samo po sebi umevno, brez pretirane bolečine ali slabe vesti. Tako prekleto civilizirano..."
Tu ne razmišlja več, kaj bo rekel, iz njega bruha: "Kamorkoli grem oprezujem za otroci; najraje jih gledam, kako se igrajo, ker jih takrat lahko v miru opazujem. Ne vidijo me, nimajo me radi, tako čutim. Pa saj jaz njih tudi ne, čim imam opraviti z njimi... Nikdar ne vem kaj hočejo, zato ne vem, kaj naj jim rečem... Dovolj mi je, če jih lahko opazujem. Poskušam jih razumeti. Mislim, da se me bojijo..."
Srce mu zdaj hitreje utripa. Zajame sapo. Potrebuje zraka, da bi napolnil misel.
"Ne veš kako zelo zavidam človeku, ki živi s tvojo materjo! Najbolj mu zavidam, da te je imel ob sebi, ko si odraščala. V svoji nemoči sem si pogosto predstavljal sebe na njegovem mestu; denimo, da te tolažim zaradi nerodnega padca in odrsanega kolena ali pa da ti pomagam pri domači nalogi. Zraven vidim še vse svoje neznanje in nerodnost. Še zdaj si včasih zavrtim film o tem. Predstavljam si, da si majhna in jaz ti berem knjigo v postelji preden zaspiš. Vedno me držiš za roko, ne spustiš niti, ko moram obrniti list; zato ti prebiram vedno isto stran, od začetka do konca in spet od začetka. Dokler ne zaspiš. Všeč mi je misliti, da zaspiš z mojo roko v svoji, jaz pa te tedaj lahko v miru gledam. Rad te gledam kako spiš, manj sem kriv, ti pa ne opaziš moje ogromne žeje po tebi. Celo v misli si je ne upam izreči… Tu mi potem ponavadi zmanjka domišljije!
Če bi mi pripovedovala o prvi ljubezni, ne bi vedel kaj naj ti rečem, kako naj ti pomagam. Kaj pa jaz vem o tem? Nekatere stvari so šle mimo mene, niso se mi zgodile; bogpomagaj, kaj zdaj morem za to. Najhuje je, ko v očeh tistih, ki jih imam rad, vedno znova uzrem grozo, ki jim jo je moja ljubezen povzročila. Slejkoprej pristanemo na preziru, na brezčutnosti, dokler vse skupaj ne postane navada. Tedaj sem nenadoma odveč. Moj Bog, si rečem tik preden grem - sem to jaz? Sem samo takšen in nič drugačen? S takim sovraštvom do sebe vendar ne morem živeti! Sem že raje sam...
Sam s sabo potem vztrajam, kot bi imel še koga tu notri v sebi, še neko drugo bitje, za katero moram poskrbeti. S tem laže preživim, le zase, morda, ne bi vztrajal... Potrebno je sočutje, da bi živel in preživel in jaz ga zase imam! Sam sebi že nisem odvečen...
Kar drugi zavržejo - jaz shranim! Na to sem navajen. Njihove trenutke kradem, navade jim zavidam, ponošeno naprej nosim, ko drugi odrabijo. In sem s tem zadovoljen! Tu je moje mesto, takšno je moje življenje. Odlagališče starih stvari sem, sam sebi največ in najmanj. Za druge pa sem zguba in strašilo. Neuporaben, nikomur potreben..."

Od kod je prišlo zaupanje, iz sočutja? Z besedami? Skrivalo se je pod brezupom, iskalo razumevanje zase in mehak prostor za svojo utrujenost, stisko in nemoč... In ga našlo!
Objame ga prek ramen. Zdi se ji majhen otrok, ki je potreben zaščite. Zapravila sta cele tri dni: en vikend in eno življenje!
"Prav takšnega sem si te vedno predstavljala, prav takšnega sem si te vedno želela!" Ona se stisne k njemu in on ji zdaj pusti; vda se ji.
"Ne veš, kako te imam rada!"
"Tu sem", ji reče in jo potreplja po hrbtu, tako kot starši radi naredijo majhnim otrokom. "Tu sem.."
"Rada te imam!” vztraja ona.
"Rad te imam," ponovi previdno zdaj še on za njo in se nasmehne.

Trajekt počasi pristane.
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
art
Objavljeno: 21 Mar 2008 12:28 Odgovori s citatom
Pridružen/-a: 17.01. 2008, 20:33 Prispevkov: 45
Zgodba je prelepa, jezik ubran. Iz pripovedi kriči bolečina.
A zakaj imam občutek, da ni pristna?

_________________
Lep pozdrav,
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
g.arh
Objavljeno: 21 Mar 2008 13:39 Odgovori s citatom
Pridružen/-a: 24.05. 2007, 22:54 Prispevkov: 440
Ker Slovenija nima otoka?
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
časel
Objavljeno: 21 Mar 2008 15:11 Odgovori s citatom
Pridružen/-a: 25.05. 2007, 09:26 Prispevkov: 240
Resnično me veseli, da si pričel z objavljanjem kratkih literarnih del. Moj prijatelj si je prav to želel za to stran oziroma forum, ker ve, da je veliko arhitektov hkrati tudi pisateljev, slikarjev, glasbenikov...

Kdor je umetniško navdahnjen, je velikokrat za več stvari hkrati.

Zgodba je prijetna in nosi v sebi globoko sporočilo. Hvala zanjo!
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
g.arh
Objavljeno: 21 Mar 2008 17:06 Odgovori s citatom
Pridružen/-a: 24.05. 2007, 22:54 Prispevkov: 440
Hvala časel! Bom še kaj poiskal, imam namreč precej raznega materiala ki, zamečkan v računalniku, čaka že vsaj deset let.
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
g.arh
Objavljeno: 22 Mar 2008 18:22 Odgovori s citatom
Pridružen/-a: 24.05. 2007, 22:54 Prispevkov: 440
STANE

Včasih se prislini v druščino. Sam je. Dolgčas mu je in nima se kam dati. Vse možgane ima v kurcu, vso pamet! Potem, ko mu uspe kaj pofukati, jih s preservativom vred fukne tja, kamor sodijo.
Ponavadi, ko smo hoteli igrati karte in pri tem imeti mir, smo ga posadili v fotelj in mu zavrteli pornič. Z izbuljenimi očmi je gledal, mi pa smo metali tarok.
Nekega večera smo mu dali tisti pornič z delavci v skladišču bombaža... Le kje staknejo takšne fabule? Če bi jaz delal pornič, bi ponudil novo verzijo Mary Poppins! Imenovala bi se Merry Faffings ali kaj podobnega in bi govorila o mladi vzgojiteljici, ki se v službi zabava z dečki. Ti bi špricali svojo mladoletno spermico po njej, ona pa bi mahala z marelo in prepevala. Film bi zagotovo dobil najmanj tri zlate vibratorje... Porno filme delajo ljudje čisto brez fantazije. A vrnimo se k zgodbi. Vse se dogaja v ogromni tovarniški hali, v skladišču. Dva z viličarjem prekladata bale bombaža in eden od njiju je črnec. Ko imaš v zgodbi črnca, ti na blondinko ni treba dolgo čakati. Prikaže se na drugem koncu hale: majhna, zabuhla, zlizana in z velikimi rinkami v ušesih. Pravi obesek za ključe! Nasadi se na balo, dvigne krilo, da se vidi vsa kanalizacija naenkrat, in se subtilno zadere onima dvema čez halo: "Fuck me! Fuck me!"
V tem momentu Stane popizdi in izusti zgodovinski stavek:
"Mater, k' b' zdele vedu, kva mu je rekla!"
V eksploziji navdušenja, ki je sledilo, smo človeka nesli ven na ramenih in mu potem še ves teden plačevali pijačo, ne da bi revež sploh kdaj odkril, s čim si je to zaslužil. Klapa ceni dober štos...
Za take zdaj mi prevajamo!

Doma pri Stanetu so dobro stoječi, tudi foter je kurbir. Od vseh nas se je Stane prvi oženil, ker mu je preveč možganov ušlo v eno, ki jih od njega gotovo ni potrebovala, saj je sama vedela, koga mora uloviti. Zdaj je noseča, in kar se bo rodilo, bo šlo - "derekt v Evropo." S fotrom imata skupaj obrt. Nas lahko kupi z zaslužkom enega popoldneva. Z očetom tudi veliko potujeta. Tisto, kar smo mi od daleč gledali in drugim zavidali, zdaj on fuka. In dela škodo. Na skrivaj v reko spušča drek, v svojo ženo pa bistrino.
Ti ljudje so zdrava osnova ekološke narodove zavesti. Ko tile začnejo čistiti, naredijo to pri bosancih. Reke lahko še počakajo.
Kupili so nas, plačujejo nas... Zanje hodim na faks! Oni so sol zemlje, gonilo te dežele; arhitekti zanje razmišljajo, knjigovodje jim računajo, zanje športniki tekmujejo, balerine plešejo, mesarji koljejo... Oni pa vse to plačujejo, vzdržujejo, jejo, ejo, jo...
V šoli ti rečejo: V znanju je moč, knjiga je orožje... Vzemi jo v roke, odstreli si z njo možgane.
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
časel
Objavljeno: 23 Mar 2008 20:27 Odgovori s citatom
Pridružen/-a: 25.05. 2007, 09:26 Prispevkov: 240
In si jih res, vsaj večina.

Šola je bila ustanovljena, da bi vzgajala pridne in poslušne državljane, ki bi bili pripravljeni delati, kar so jih naučili za ljudi, ki jim je dovoljeno misliti, a sami nimajo toliko možganov, da bi to znali in zmogili. V glavi imajo samo enega boga; kot je napisal Menatr: "Ki v banki svoj oltar ima." Moto tega boga je, da vse spremeni v zlato. Me prav zanima, kdaj bodo ljudje ugotovili, da se ne denarja ne zlata ne da jesti.

Koliko časa si bomo lahko z denarjem še kupovali hrano?
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo

Pokaži sporočila:  

Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 3
Pojdi na stran 1, 2, 3  Naslednja
Objavi novo temo

Pojdi na:  

Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu