| |
| Avtor |
Sporočilo |
< Ropotarnica ~ za bolj zdravo življenje |
| igor |
 Objavljeno: 02 Apr 2008 11:20 |
 |
|
Pridružen/-a: 25.06. 2007, 10:24
Prispevkov: 496
Kraj: Ljubljana
|
|
| Nazaj na vrh |
  |
| časel |
| Objavljeno: 13 Apr 2008 10:52 |
|
|
Pridružen/-a: 25.05. 2007, 09:26
Prispevkov: 240
|
Igor, lepo da si pričel s to temo.
Mislim, da se o tem vse premalo govori. Sam sem čisto spontano prešel na vegetarijansko hrano. Od tu, pa do veganske je bil samo korak. Sedaj uživam predvsem sadeže, zelenjavne plodove, oreščke in semena. Še nikoli se nisem počutil bolje. Kmalu odpotujem na Javo, prav zato, da bom lahko užival sveže, dozorelo sadje.
Moje mnenje bo za marsikoga milo rečeno čudno. Tako kot boli človeka ali živali, če jih pohabimo ali ubijemo, boli tudi rastline. Posneli so reakcije rastlin, ko je človek samo pomislil, da bi jih odtrgal. Rastline, ki so bile popolnoma mirne, pa so ponorele, če so bile res odtrgane. Vedno več znanstvenikov je prepričanih, da tudi rastline mislijo in čutijo, tudi bolečino.
Nekako sem že kot otrok občutil, da rastline čutijo in nisem maral jesti ne mesa in ne solat. Nekako samoumevno se mi je zdelo, da so za prehrano ljudi ustvarjeni sadeži, plodovi in semena.
Morda te bo zanimalo, kaj o zastrupljanju zemlje in zdravju piše moj prijatelj Anton Komat, zato sem v drugem postu poslal njegove zanimive prispevke na to temo. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| časel |
| Objavljeno: 13 Apr 2008 11:10 |
|
|
|
Pridružen/-a: 25.05. 2007, 09:26
Prispevkov: 240
|
Zanimivo o genskih spremembah!
Puč genteh korporacij v štirih dejanjih
Anton Komat
V EU smo priče vdoru zavožene in tvegane tehnologije gensko spremenjenih organizmov (GSO), ki sicer izvira iz ameriških kapitalskih logov. Korporacije so vložile silne denarce v razvoj te tehnologije, ki se je izkazala za popolno polomijo. Zdaj je treba vrniti vsaj del šumečih zelencev, kar omogoča le zadosten trg, tudi evropski. Korporacijam gre kar dobro, saj na močni EU prehrambeni trg postopoma izvažajo vse več GSO. Toda evropski potrošniki še vedno v veliki večini (75 do 88 %) zavračajo »tehnologijo uničenja« in ker marketing prepričevanja potrošnikov nikakor na steče, je sedaj v igri stara dobra in zanesljiva korupcija. Nič novega torej, tako to gre že od nekdaj, odkar sta na svetu denar in oblast. Osvežimo vsaj delček tveganj, ki jih prinaša vnos GSO v naravno okolje in prehransko verigo človeka:
- GSO so evolucijski tujki in jih moramo obravnavati kot bitja z drugega planeta;
- sprememb genoma se ne da nadzirati, ker so nenapovedljive in neobvladljive;
- genska sprememba lahko oživi latentne (speče) viruse;
- možen je horizontalen prenos genov med vrstami, predvsem bakterijami, kar lahko porodi novokomponirani patogeni mikrob, ki lahko povzroči globalno pandemijo in mu medicina ne bo kos;
- vnešeni geni lahko aktivirajo speče rakotvorne gene;
- GSO poljščine, ki so odporne na določen herbicid, povečujejo njegovo porabo;
- GSO poljščine, ki imajo insekticidno delovanje, sprožajo odpornost škodljivcev;
Ena izmed vodilnih svetovnih znanstvenic, ki zelo dobro pozna razmere v genskem inženiringu (GI) dr. Mae-Wan Ho je zapisala: »Vse bolj je kazalo, da se bodo sanje GI o GS poljščinah spremenile v nočno moro. Lahkoverno sem verjela, da se bo vse uredilo, če bodo javnost, poslovni svet in politika obveščeni o nevarnostih GSO in tveganjih, ki jih prinaša, ter da se bom lahko vrnila k svojim laboratorijskim raziskavam. Takrat pa sem šele spoznala pravi obraz GI. S tem ne mislim samo na znanost, na kateri temelji GI, ki je že sam po sebi zlonameren, temveč mislim tudi na gensko spremenjeno znanost, ki se je spremenila do obisti, da bi z zavajanjem javnosti, poslovnega sveta in politike prinašala dobiček biotehnološkim korporacijam.«
V Sloveniji je nadzorovan vdor genske tehnologije potekal v štirih dejanjih: prva tri so še imela pridih demokratičnosti, zadnje, četrto, ki poteka prav zdaj, pa je farsa, ki se prav hitro lahko spremeni v tragedijo brazilskega tipa.
1.
Prvo dejanje genteh pučistov se je pričelo pred desetletjem. Kdor je leta 1997 bral prvi predlog zakona o genski tehnologiji, ni mogel verjeti svojim očem. V njem je črno na belem pisalo, da so vsi poskusi, spoznanja in informacije popolna tajnost, da bodo vsi udeleženci zavezani popolnemu molku tudi po izteku svojega »mandata«, skratka, da velja režim stroge »vojaške« tajnosti. Poglejmo si še, kaj je predlagalec zakona predvideval ob nesreči, ki bi se pripetila ob zlonamernem ali nenamernem pobegu transgenega organizma v okolje. Najprej mora odgovorna oseba lepo v miru napisati poročilo o nesreči in ga predložiti upravnemu organu, za kar ima čas 14 oz. 30 dni (število bakterij se podvoji vsakih 20 minut!). Potem se po »načrtu zaščite in reševanja« vključi gasilska služba in posebna intervencijska služba (?), ki sta dolžni inaktivirati in dekontaminirati pobegli transgeni organizem. Kako neki? Saj še ubogih plevelov in škodljivih žuželk, ki jih že desetletja škropijo z najhujšimi strupi, ne morejo »inaktivirati« in »dekontaminirati«. Kako neki se bodo naši vrli gasilci lotili transgenega pobeglega mikroba, mi ni bilo jasno in verjetno tudi njim ne. Najbrž bi bila gasilska brizgalna premalo! Toda, glej ga zlomka, v 57. členu lahko končno preberemo celo nekaj o »participaciji javnosti« v primeru »družbene nesprejemljivosti proizvodov« (GSO so po dikciji zakona »proizvodi«). Aha, torej bodo proizvodi genteha lahko celo družbeno nesprejemljivi! Obetala se nam je delavnica strahov, hiša groze, proizvodi, ki bodo preveč monstruozni za javnost, čeprav naj bi bili sicer zelo dobičkonosni. Tedaj mi je postalo jasno, zakaj naj bi v fantomski komisiji za genteh sedela tudi teolog (morda bi cerkev hotela preverjati usklajenost genteh kreacij z božjim stvarjenjem živih bitij) in filozof etične smeri (jasno, oba zavezana popolni in najstrožji tajnosti). Javnost je bila popolnoma izločena iz postopka sprejemanja takega zakonskega skrpucala. Vključena bi bila seveda le ob morebitnem pobegu GSO, ko b »...okoliško prebivalstvo na splošno razumljiv način informirano o varnostnih ukrepih in o ravnanju v primeru nasreče«. Ob upoštevanju takega »stanja znanosti in tehnike« je bilo dovolj nekaj močnih člankov v medijih, ki so krepko osramotili predlagatelje in zato so ti predlog zakona hitro umaknili. Vladi RS sem predlagal 5 letni moratorij na genteh, jasno, brez odgovora in odziva.
2.
Januarja 1999 je bila repriza. Poslanec Franc Zagožen (SLS) je v parlamentarno proceduro vložil predlog zakona o genteh, ki je bil le kozmetično popravljeno besedilo izpred dveh let. Tudi tu se je pojavilo kup nevarnih nesmislov. Ponovno je objektivna odgovornost znanosti definirana s pravno nesprejemljivim »upoštevajoč stanje znanosti in tehnike«, kar praktično prelaga vse posledice nesreč z GSO na prebivalstvo in državo. Posebej je zbodlo v oči tolmačenje 44.člena, ki govori o posebni intervencijski skupini (?), ki naj bi izvajala načrt zaščite in reševanja. Po tem načrtu naj bi bile, med drugim, predvidene tudi »metode za dekontaminacijo« prizadetega poskusnega območja, »metode za izolacijo« ogroženega območja ter načrt za zaščito zdravja človeka in okolja v primerih pojava »nezaželjenih vplivov«. Iz take dikcije predloga zakona smo povzeli, da v primerih okoljskih in zdravstvenih katastrof znanost objektivno ne bo odgovorna za posledice, posebna intervencijska skupina pa bo imela neomejena pooblastila pri izolaciji ogroženega območja. To je seveda pomenilo prisilno izolacijo in karanteno prebivalstva, saj še pomnite »Yu-izredne razmere« z vojsko in policijo ali pa kultni film »Pobeg«. Vsi podatki so še vedno v strogi zaupnosti »strokovnih organov«, torej nedostopni javnosti in ogroženim državljanom. Po burni razpravi na pristojnem parlamentarnem odboru in GLOBE (Odprti parlament) je poslanec Zagožen drugi predlog zakona o GSO umaknil. Ponovljen apel na moratorij za izpuste GSO naslovljen Vladi RS je bil ponovno brez odziva. Genteh pučisti so bili spet poraženi.
3.
Tretji poskus, ki je sledil leta 2002, je bil za nasprotnike genske tehnologije prava milina. V Uradnem listu št.67/02 je izšel Zakon o biotehnologiji-gensko spremenjenih organizmih, ki je sprejemljiva (in še vedno veljavna) kompromisna rešitev med EU zakonodajo in ohranjanjem izjemne biotske pestrosti Slovenije. Zakon ima dovolj varovalk (transparentnost dela komisij, participacijo javnosti in lokalne skupnosti) in je bil kot tak zadosten garant pred uzurpacijo genske tehnologije v slovenskem prostoru. Toda to je bilo le preveč za korporacije, nosilke te tvegane tehnologije. Že leta 2000 sem prebral, da je Slovenija med 77 ciljnimi državami na spisku zloglasne korporacije Monsanto za izvoz tehnologije terminator gena. Torej lahko pričakujemo, podobno kot pri noveli zakona o FFS, hitri postopek, zaprto sejo pristojne parlamentarne komisije in koalicijsko usklajeno glasovanje Državnega zbora. To je garancija, da bo coup d'état korporacij, nosilk genske tehnologije, v Sloveniji tokrat uspešen. Bodimo pozorni!
4.
V Braziliji leži mestece Santa Teresado Oeste, v okolici katerega mali kmetje že stoletja kmetujejo na sonaraven način. Večina kmečke srenje je včlanjena v gibanje za zaščito malih kmetov Via Campesina. To gibanje, ki se je porodilo v Južni Ameriki, se bori proti živilskemu imperializmu multinacionalk, ki jim je mali kmet trn v peti. Jasno, cilj korporacij so verige hipermarketov, skozi katere preživijo le velika, agrokemično podprta posestva, od katerih so popolnoma odvisni nebogljeni potrošniki, odrezani od zemlje. Globalizacija žre svoje otroke, bi lahko rekli. Skratka potrebno je uničiti lokalni trg samooskrbe in živilsko varnost držav. Vsaka podobnost z dogajanji v Sloveniji je zgolj slučajna.
Pri mestecu Santa Teresado Oeste si je korporacija Syngenta omislila testna polja za svoj najnovejši patent transgene soje. Syngenta (ima svoje predstavništvo tudi v Sloveniji in nas osrečuje s pesticidi, patentiranimi semeni in posiljuje s svojimi transagenimi monstrumi) je eden izmed peterice največjih, ki obvladujejo svetovni trg agrokemije (kemična gnojila, pesticidi), semenarstva in gensko spremenjenih organizmov, ter farmacije (kako lepo gredo vkup strupi in zdravila zanje!).
Mali kmetje, člani Via Campesina, ki niso bili nič kaj navdušeni nad prisotnostjo gensko spremenjenih organizmov v svoji soseščini, so 21.10. 2007 organizirali mirne demonstracije. Potem se je začelo, kajti za »zadušitev upora« 150 kmetov je Syngenta organizirala kar 40 do zob oboroženih desperadosov. In ti plačanci so, kot ilegalna milica, orožje tudi uporabili. Rezultat, ubit dvaintridesetletni oče treh otrok Valmir Motta, mlada ženska v komi in šest hudo ranjenih. Da ni šlo zgolj za streljanje v zrak, govori dejstvo, da je bil nesrečni Valmir ubit z dvema zaporednima streloma v prsi. Tako torej poteka »promocija« tehnologije gensko spremenjenih organizmov. Z jekleno logiko »shotgunov« v Latinski Ameriki, v EU pa malce bolj sofisticirano, s prikrivanjem resnice, z lažmi in s korupcijo.
5.
V Sloveniji te dni poteka obširna akcija številnih NVO, v kateri imajo vodilno vlogo ekološki kmetje. Oni najbolje vedo zakaj in čemu! Lokalne skupnosti, torej občine, imajo namreč možnost, da se odrečejo prisotnosti GSO na svojem območju, skratka, da prepovedo setev gensko spremenjenih rastlin. GSO se je odreklo že 47 občin! Ob tem je potrebno omeniti hinavsko sprenevedanje politike, ki ne črhne ne bev ne mev. Ona že ve zakaj!
V SPOMIN IN OPOMIN
Presenetljivo je nesporno znanstveno dejstvo, da so genetiki sami kaj kmalu ugotovili, da se genski zapis s časom spreminja in da je nepredvidljiv, ker se njegov zapis in ustroj stalno spreminjata pod vplivom okolja. Največje spoznanje Humane Genome Project je bilo prav to. Skozi rezultate HGP, za katerega je bilo porabljenih 10 milijard dolarjev, se je dokončno zrušila dogma o genskem determinizmu: GI dela v popolnem nasprotju z naravo, laboratorijski GI je grob, nenatančen in vsiljiv, prevarantski geni, ki se vstavljajo v genski zapis, se lahko vsidrajo kjerkoli in lahko preuredijo, zmaličijo, pomešajo ali povztročajo mutiranje genskega zapisa gostitelja. To so tudi glavni razlogi, zakaj GI ne učinkuje v skladu s pričakovanji in je poleg tega še izjemno nevaren. Obenem pa se zaradi popolne neznanstvenosti GI krepijo znanstvene goljufije prodanih duš, korupcija, zavajanje javnosti in zastraševanje, ki prerašča sedaj celo v ubijanje.
Nesrečni Valmir Motta je bil umorjen z dvema streloma v prsi, morda bo naslednja žrtev ubita s streli v hrbet ali pa odstranjena z bolj sofisticiranim načinom. Kakorkoli že, ker tehnologija smrti ne izbira žrtev, je na nas samih odločitev, da se ji odrečemo, dokler je še čas. Zato od občinskih svetnikov zahtevajte, da izglasujejo sklep o prepovedi gojitve GSO na območju, kjer živite. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| igor |
| Objavljeno: 30 Apr 2008 12:29 |
|
|
|
Pridružen/-a: 25.06. 2007, 10:24
Prispevkov: 496
Kraj: Ljubljana
|
GODINAMA SE LJUDIMA GOVORI DA JE KEMOTERAPIJA JEDINI NAČIN DA SE POKUŠA ( „POKUŠATI“ JE PRAVI IZRAZ) ELIMINACIJA RAKA. JOHN HOPHINS GOVORI DA POSTOJI I DRUGI NAČIN.
Kako se nositi sa rakom prema Johnu Hophinsu?
1. Svaka osoba posjeduje ćelije raka u svom organizmu. Ćelije raka se ne mogu identificirati standardnim testovima, sve dotle dok ne dostignu broj od nekoliko milijardi. Kada liječnici kažu pacijentu da više nema malignih ćelija, poslije terapije, to samo znači da se testom ne mogu identificirati ćelije raka, jer je njihov broj smanjen na nivo koji se ne može registrirati.
2. Ćelije raka se pojavljuju u životu svakog čovjeka 6 do 10 puta.
3. Kada je imuni sistem čovjeka dovoljno jak, ćelije raka se uništavaju i spriječava se njihovo umnožavanje.
4. Kada osoba ima rak to nagovještava da je došlo do smanjenja hranjivih materija. Razlozi se mogu tražiti u genetici, životnoj sredini, hrani ili načinu života.
5. Da bi se ovo smanjenje nadoknadilo, potrebno je promijeniti ishranu kako bi se poboljšao imuni sistem.
6. Kemoterapija podrazumijeva uništavanje ćelija raka, ali također uništavanje i zdravih ćelija u koštanoj srži i digestivnom traktu, a također može doći da oštećenja jetre, bubrega, srca, pluća i dr.
7. Zračenjem se, pored uništavanja ćelija raka, sagorijevaju i oštećuju i zdrave ćelije i organi.
8. U početku se kemoterapijom ili zračenjem smanjuje veličina tumora. Međutim, daljnjom primjenom kemoterapije i zračenja, nema više rezultata kod eliminacije tumora.
9. Kada u organizmu ima previše toksina nastalih kemoterapijom i zračenjem, imuni sistem je poljuljan ili uništen, što dovodi do toga da osoba postaje podložna raznim vrstama infekcija i drugim komplikacijama.
10. Kemoterapija i zračenje može dovesti do mutacije ćelija koje postaju rezistentne i teško ih je uništiti. Operacijom se također može uzrokovati širenje ćelija raka.
11. Preporučuje se da ćelije raka ne treba hraniti i tako poticati njihovo umnožavanje.
a. Šećer hrani ćelije raka. Izbacite šećer i time ćete odstraniti vrlo značajnu hranu ćelijama raka. Zamijene za šećer su takođe štetne. Bolje su prirodne zamijene u vidu meda ili melase, ali u vrlo malim količinama. Kuhinjska sol posjeduje štetne dodatke koji joj daju bijelu boju. Umjesto nje preporučuju se Bragove amino-kiseline ili morska sol.
b. Mlijeko potiče organizam da proizvodi sluz, pogotovo u digestivnom traktu. Sluz hrani ćelije raka. Izbacivanjem mlijeka i zamjenom sa nezaslađenim soja mlijekom, ćelije raka će „gladovati“.
c. Ćelije raka bujaju u kiselom okruženju. Mesna dijeta je kisela i bolje je jesti ribu i malo piletine nego junetinu i svinjetinu.. Meso također sadrži životinjske antibiotike, hormone rasta i parazite, koji su svi štetni, pogotovo za oboljele od raka.
d. Dijeta koja se sastoji od 80% svježeg povrća i sokova, žitarica, klica, jezgra i malo voća stvorit će alkalnu sredinu u organizmu. 20% ishrane može biti kuhana hrana, uključujući fažol. Sokovi od svježeg povrća proizvode žive enzime, koji se lako apsorbiraju i dospijevaju na ćelijski nivo u roku od 15 minuta, čime se hrani i potiče razvoj i rast zdravih ćelija. Da biste omogućili živim enzimima da stvaraju zdrave ćelije, pokušajte piti svježe sokove od raznog povrća. Jedite sirovo povrće 2 do 3 puta na dan. Enzimi se uništavaju na temperaturi od 40˚C.
e. Izbjegavajte kavu, čaj, čokoladu jer imaju visok nivo kofeina. Zeleni čaj je mnogo bolji i ima sastojke koji pomažu borbu protiv raka. Treba piti nezagađenu ili filtriranu vodu da bi se izbjeglo konzumiranje toksina i teških metala, koje sadrži voda iz slavine. Destilirana voda je kisela i treba je izbjegavati.
12. Proteini iz mesa se teško probavljaju i potrebno je mnogo enzima za probavljanje. Neprobavljena hrana ostaje u utrobi i uzrokuje stvaranje dodatnih toksina.
13. Zidovi ćelija raka prekriveni su otpornim proteinom. Suzdržavanjem od konzumiranja mesa oslobađa se više enzima, koji napadaju proteinske zidove ćelija raka i omogućavaju prodor obrambenih ćelija koje uništavaju ćelije raka.
14. Neke materije podižu imuni sistem (IP6, flor, antioksidanti, vitamini, minerali EFA i dr.) i omogućavaju da obrambene ćelije organizma uništavaju ćelije raka. Vitamin E omogućava ubijanje ćelija raka, što predstavlja normalnu reakciju organizma u uklanjanju oštećenih, nepoželjnih i nepotrebnih ćelija.
15. Rak je bolest uma, tijela i duha. Aktivan i pozitivan um pomaže u savladavanju raka. Bijes, netolerancija i gorčina stvaraju u tijelu stres i kiselost. Njegujte duh ljubavi i praštanja. Naučite da se opustite i uživate u životu.
16. Ćelije raka ne napreduju u sredini sa puno kisika. Tjelesne vježbe i duboko disanje dopremaju više kisika do ćelija. Terapija kisikom obezbjeđuje uništavanje ćelija raka.
MOLIM VAS PROSLIJEDITE OVO LJUDIMA DO KOJIH VAM JE STALO!!
MOLIM VAS PROČITAJTE I OVO:
1. Ne koristite plastičnu ambalažu!
2. Ne zamrzavajte vodu u plastičnim flašama!
3. Ne koristite plastično suđe u mikrovalnoj pećnici!
John Hophins je ovo napisao u svojim novijim člancima. Ovo je također dostavljeno i Vojnom medicinskom centru Valter Rid.
Kemijski element Dioxin uzrokuje rak, posebno na dojci. Dioksin je visoko toksičan za ćelije našeg organizama, zato ne zamrzavajte vodu u plastičnim flašama jer se na taj način oslobađa dioksin iz plastike.
Nedavno je dr. Edvard Fudjimoto, welness manager u bolnici Castle, govorio na televiziji o zdravstvenim rizicima. Tada je govorio o dioksinu i njegovom štetnom djelovanju na ljude. Rekao je da ne smijemo grijati hranu u mikrovalnoj pećnici u plastičnom suđu. Ovo se pogotovo odnosi na hranu koja sadrži masnoće. On navodi da kombinacija masnoće, visoke temperature i plastike oslobađa dioksin koji prodire u hranu i na kraju u ćelije organizma. Umjesto plastike on preporučuje upotrebu stakla, kao što je vatrostalno, pireks ili keramika, koji ne sadrže dioksin. Dakle, hrana koja je pakirana u plastiku, mora se izvaditi i podgrijati u nečem drugom.
Papir se može koristiti ako znate od čega je izrađen. Ipak je najsigurnije koristiti vatrostalno staklo. On je također podsjetio da su neki restorani brze hrane zamijenili plastičnu ambalažu sa papirnom. Dioksin je bio jedan od razloga.
Također je podvukao da je plastična ambalaža jednako opasna i ako se koristi za poklapanje sudja u kome se grije hrana u mikrovalnoj pećnici. Umjesto plastike, upotrijebite papir za pokrivanje hrane u mikrovalnoj pećnici.
OVAJ ČLANAK MORATE POSLATI SVAKOM TKO VAM ZNAČI NEŠTO U ŽIVOTU |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| sašo |
| Objavljeno: 03 Maj 2008 23:53 |
|
|
|
Pridružen/-a: 06.03. 2008, 21:11
Prispevkov: 48
|
Hrana, ki ubija raka
Rak je civilizacijska bolezen, ki je hkrati tudi zelo stara; strokovnjaki ocenjujejo, da kar nekaj milijonov let. Rak je ime za skupino bolezni, za katere sta značilna nenadzorovana celična delitev in rast spremenjenih celic, ki napadajo druga tkiva.Te rakave celice sosednja tkiva napadejo, tako da se vanje vrastejo ali pa se rakave celice kopičijo v organu. Večina telesne strukture je sestavljena iz tkiv, različnih vrst celic,in vsaka izmed teh celic lahko postane rakava, če živimo nezdrav način življenja. Večina znanstvenikov se strinja, da je velika večina primerov raka neposredno povezanih s prehrano.
1. Najučinkovitejše kapusnice v boju proti raku so brokoli, zelje,cvetača in brstični ohrovt. Brokoli je zelenjava z najmočnejšim preventivnim delovanjem proti raku širokega črevesa. Posebne snovi, ki delujejo proti raku so fitokemikalije - sulforafani in indoli. Sulforafan je izredno močna snov, ki učinkuje preventivno protištevilnim vrstam raka. Sulforafan povečuje količino encimov, ki telesu pomagajo, da se znebi rakotvornih snovi, uničuje nenormalne celice in telesu pomaga omejiti oksidacijo - proces, ki povzroča številne kronične bolezni- na ravni celic. Indoli se proti raku borijo tako, da vplivajo na hormon estrogen. Blokirajo receptorje estrogena v rakastih prsnih celicah in tako ovirajo na estrogen občutljivega raka dojke.
2. Sveže stisnjen česen je do sedaj najboljši vir za protirakave mešanice.
3. Zeleni čaj vsebuje veliko količino katehinov, ki se ponašajo z mnogimi protirakastimi lastnostmi. Zeleni čaj ubija raka
4. Jejte veliko brusnic. Brusnice pomagajo čistiti ledvice, skozi katere se strupi odvajajo iz organizma.
5. Za povečanje omega-3 maščobne kisline je potrebno jesti "mastne" ribe (sardine, losos in skuša) enkrat ali dvakrat tedensko oziroma dodajte v vaš zajtrk s kosmiči eno žličko lanenih semen.
Laneno seme je v zadnjem obdobju postalo zelo popularno, saj predstavlja bogat vir Omega-6 in Omega-3 esencialnih maščobnih kislin, poznanih tudi kot Alfa Linoleične (ALA). Raziskave so pokazale, da laneno seme deluje preventivno pred obolelostjo za rakom.
6. Jejte dvakrat tedensko paradižnikovo omako (bolj učinkovita kot surov paradižnik) in tvegaje za obolenjem raka na prostati se bo zmanjšalo za 25 odstotkov.
7. Citrusi so bistvena hrana v boju proti raku, kajti delujejo direktno na rakaste celice. Topna prehranska vlaknina pektin, ki je tako učinkovit pri ohranjanju zdravega srca, deluje tudi kot snov, ki preprečuje raka. Vsebuje namreč zaviralce (antagoniste) rasti, ki se bodo mogoče celo še izkazali kot zaviralci tumorjev.
8. Dnevno bi bilo potrebno zaužiti 50 g soje. Zdravilne učinke pripisujejo izoflavonom v soji, ki jim pravijo tudi rastlinski estrogeniali fitoestrogeni. Fitoestrogeni delujejo podobno kot človeški estrogeni, vendar v blažji obliki. Ti dve vrsti izoflavonov pomagata preprečevati tiste vrste raka, ki so povezane s hormoni, na primer raka na dojkah in na prostati.
9. Dnevno zauživanje 40 g temne čokolade (čokolada, ki vsebuje več kot 70 odstotkov kakava) ima pozitivne učinke na zdravje in naj zamenja ali zmanjša tiste sladkarije, ki nimajo fitokemikalij.
10. Ingver sodi med varovalna, za zdravje najpomembnejša živila. Je močan antioksidant, ki sodi med najučinkovitejša naravna zdravila proti raku.
11. Nove raziskave kažejo, da uživanje olivnega olja zmanjšuje tveganje za rak dojke in debelega črevesja.
12. Baje najbolj povečuje tvegaje za raka na prostati bogato spolno življenje.
... tukaj je nekaj primerkov sadja in zelenjave, ki bi utegnili biti zanimivi za ene in škodljivi za druge, kakor vam drago. Zraven je pripis, čemu služi določeno živilo.......
-mango - pospešuje izločanje hormonov za spolno slo in sposobnost orgazma
-melone in lubenice - aktivirajo spolne hormone in skrbijo za večje spolno poželenje
-papaja - povečuje spolno slo
-pomaranče - krepijo spolno slo in potenco
-jagode - povečujejo spolno poželenje
-šipek - povečuje spolno poželenje in potenco
-ajda - povečuje spolno poželenje in veča potenco
-belo zelje - pomaga pri pomanjkanju spolne sle
-čebula - oživlja spolno poželenje
-korenje - pospešuje nastajanje sperme in pri moških povečuje plodnost
-koruza - proti pomanjkanju spolnega poželenja in slabi potenci
-leča - veča spolno poželenje, sposobnost orgazma in krepi potenco
-soja - povečuje spolno slo
-paprika - veča dejavnost žlez, ki pospešujejo dinamičnost in spolno slo
-rdeče zelje - pospešuje nastajanje sperme
-šparglji - povečujejo spolno poželenje
-špinača - krepi spolno poželenje, veča sposobnost orgazma in spolno moč |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| g.arh |
| Objavljeno: 04 Maj 2008 09:47 |
|
|
Pridružen/-a: 24.05. 2007, 22:54
Prispevkov: 440
|
sašo, ti si car.
Ma kaj car - Ronaldinho!
Pravkar končujem z branjem nekega eseja iz leta 2001, ki ga je napisal Boštjam M. Zupančič. Govori o vnašanju kemikalij v okolje, ki poteka povsem neopaženo. Za genetske spremembe na fetusih sploh ni potrebna "še dovoljena meja onesnaženja", saj izredno majhne količine določenih snovi, ki jih prej ni bilo v okolju (pridobitev zadnjih 50 let!) povzročajo okvare na kromosomih, genitalijah, pomanjkanju zdravega libida (zato so zdajšnje generacije tako zelo pod vplivom starejših generacij), da se mladostniki sploh več ne upirajo okostenelim miselnim vzorcem svojih staršev. Posledica: nič novega ni pod soncem!
Potrošništvo, padanje pod vpliv politične manipulacije, droge, odvisnost (tako idejna kot snovna oz. kemična!) od politike, tehnologije, znanosti - do te mere, da je že samo misel, da bi ostali brez njih pogubna. Kar seveda s pridom izkorišča politika, trgovina... za svojo manipulacijo z odvisnimi osebki, ki nimajo nobene želje po tem (nobenega nagona!) da bi bili svobodni. Celo koncepta o tem, kaj je svoboda, nimajo!
Morda se ti zdi, da tvoj spis, ki je medicinske narave, nima kake posebne povezave s tem, kar sem napisal. Meni nikdar ni uspelo omejiti eno temo, ne da bi se ta navezovala na sorodne, in tudi tukaj je tako.
Lep pozdrav
Goran |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| sašo |
| Objavljeno: 04 Maj 2008 20:03 |
|
|
|
Pridružen/-a: 06.03. 2008, 21:11
Prispevkov: 48
|
Pravzaprav tvojemu komentarju ni več kaj za dodati. Vse na svetu je povezano, vse se dotika in prepleta, zato je razumljivo, da si zaznal tisto, kar je pomembno zate. Vesel sem, da se te je nekaj dotaknilo.
Danes je svet brez dotikov. Današnji svet nas je oropal dotika, fizičnega in psihičnega. »Danes dotikov ni več. Če delaš z dotikom, se takoj znajdeš na spolzkih tleh. Prvinski dotik je terapevtski. Ljudje smo ustvarjeni za to, da se dotikamo. Vsi smo na neki način terapevti – kadar joka otrok, ga mama vzame v naročje, poboža, z dotikom ga 'pozdravi'. Sicer pa moramo začeti spreminjati svoje življenje – izpostavljenost stresu nas tišči, dokler se ne sesedemo. Stres se izraža v organih, nastajajo hormonske spremembe, počutimo se neuporabni, brez energije. Zanemarjamo se in počnemo vse, česar ne bi smeli." To so besede nekega pranoterapevta in lepo povzamejo moje misli. Objem, dotik, stisk roke, povedo več kot tisoč besed in oblažijo marsikatero bolečino. In kaj delamo mi? Edina oseba, ki ji še zaupam in se jo dotikamo je naš računalnik. Sranje!
Oh, hotel sem napisati nekaj drugega, pa me je zaneslo. Pa naj bo tako.
O kemičnih in posledično tudi genskih spremembah pa fantastično piše Komat. Sestavek objavljen na tem forumu Kemično kastrirani mačo, zanimivo prikaže kam vodi pehanje za denarjem in ignoranca tujega življenja, pa najsi bo to človeškega, živalskega ali rastlinskega. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| g.arh |
| Objavljeno: 04 Maj 2008 20:58 |
|
|
|
Pridružen/-a: 24.05. 2007, 22:54
Prispevkov: 440
|
Sašo, poznaš knjigo Rojstvo brez nasilja? Frederic Leboyer, francoski porodničar je govoril o pomenu rojstva, ki da mora biti nežen prehod in ne maščevanje okolja nad fetusom, kot se zvečine dogaja. Z materinim dotikom, diskretno svetlobo, popkovino, ki jo prerežemo šele ko neha utripati, s sesanjem takoj po rojstvu, kar sproži cel kup hormonov, ki ugodno vplivajo na mater, denimo na izločanje posteljice....
Meni je vedno delovalo čudno, da mi arhitekti ne dojemamo arhitekture skozi telo in dotik. Dojemanje prostora skozi naše telo, prej in potem pa skozi materino... Kako, da o tem na faksu nismo nič slišali?!
O pomembnosti dotika je pisal tudi antropolog Ashley Montagu, še en prijazen človek starejše generacije poleg Leboyer-ja. Arthur Janov v Primal Scream, ter v Primal Revolution, opisuje občutja travmatičnega rojstva in pomanjkanje fizičnega kontakta v otroštvu ter usodne posledice zaradi tega.
Pa morda še ena od novejših knjig: Ceanne De Rohan - Feelings Matter, ki me navdušuje zadnje čase.
Kot vidiš. tudi mene pogosto zanese. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| igor |
| Objavljeno: 05 Maj 2008 07:37 |
|
|
|
Pridružen/-a: 25.06. 2007, 10:24
Prispevkov: 496
Kraj: Ljubljana
|
Ko že govorimo, da je vse povezano....Tale prispevek je del peticije, meni pa se zdi pomembneje zavedati se kot pa podpisovati. Človek se resno sprašuje kam nas nese. Včeraj sem po TV slišal, da na področju pridelave hrane globalizacija ni prisotna (karkoli to pomeni), kar naj bi bil, kljub hiper produkciji hrane, eden od bistvenih razlogov lakote po svetu.
Izginotje čebel bi imelo za človeštvo uničujoč učinek
Skrivnostno pri umiranju čebel je, da čebel enostavno ni več, izginejo brez sledu. Zapustile so panj, mladega zaroda ne oskrbujejo več. Ne vemo, kam so šle. V panju ni mrtvih čebel, čebele enostavno izginejo. Posledice so zaenkrat še neizmerljive: izginotje čebel bi imelo za človeštvo uničujoč učinek, kajti skoraj dve tretjini naše prehrane je posredno ali neposredno odvisna od dela čebel.
Večino sadja (90%) oprašujejo čebele, prav tako mandlje, melone, papriko, buče, maline itd. Zato je Albert Einstein že leta 1949 svaril pred umiranjem čebel: »Ko bo izginila čebela z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri leta; saj ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi …«
Prave alternative za opraševanje čebel do danes še niso odkrili. Tudi uporaba velikih ventilatorjev ni prinesla željenega učinka. Čebele so najnatančnejši gradbeni mojstri na svetu, njihova navigacija poteka po njihovih lastnih zemljevidih, podrobno preračunavajo položaj sonca, razlikujejo stotero vonjav in prevzemajo mogočno nalogo za naš planet: opraševanje neštetih cvetov na sadnem drevju, v vrtovih, na travnikih in v gozdovih.
Čebele opravljajo šest poklicev v 30 dneh
Da bi lahko to nalogo, ki zagotavlja nadaljnji obstanek vsega živega, zanesljivo opravljale, so se čebele brezhibno in harmonično organizirale, česar pri ljudeh še nikjer ni bilo mogoče najti. »Občudovanja vredno pri čebelah je že samo njihovo bistvo,« razlaga dolgoletni čebelar Hermann Glas.
»Občudovanja vredno zato, ker vse stoodstotno deluje in čebela že od prvega dne svojega prihoda na svet ve, kaj je njena naloga. Naloga je že v njej sami.« Pri tem še zdaleč ne gre le za opraševanje cvetov – v času njenega kratkega življenja (30 do 70 dni) opravlja čebela šest različnih poklicev. Ko se izvali, prve štiri dni kot čebela – čistilka čisti celice satja in panj, kajti v neočiščene celice satja čebelja matica ne leže novih jajčec.
Od 5. do 11. dne je dojilja in krmi ličinke. Nato dela 3 dni kot skladiščnik: nalaga nektar v celice satja in prezračuje panj na ta način, da z veliko hitrostjo zamahuje s krili. S 14. dnem življenja končno postane čebela – graditeljica in gradi celice satja, eno za drugo, šesterokotne, eno enako drugi. Z 18. dnem čebela spremeni svojo vlogo v čebelo – braniteljico in pri vhodu v panj odganja vsiljivce kot so ose, sršeni in metulji.
Šele nato, s svojim 22. dnem življenja, postane čebela nabiralka. Leta s cveta na cvet, da nabere nektar, cvetni prah in propolis (neke vrste drevesno smolo), hrano za čebele v panju. Kako čebela ve, kaj je njeno delo? Kaj ji narekuje, kdaj mora zamenjati delovno mesto? Kdo si je izmislil znameniti in dolgo raziskovani ples v krogu in poplesovanje z zadkom, s katerim čebela po vrnitvi v panj sporoča drugim čebelam natančno mesto, oddaljenost in kvaliteto izvora hrane?
Poročilo v medijih je bilo osupljivo: V ZDA je prišlo do masovnega umiranja čebel v takem obsegu, kot ga niso opazili še nikoli doslej. Na zahodni obali Amerike je propadlo okoli 60 odstotkov čebelje populacije, na vzhodni obali in v Teksasu pa več kot 70 odstotkov. Prizadetih je več kot polovica vseh zveznih držav in deli Kanade. Enako se dogaja v Španiji in na Poljskem.
Ali so krivi mobilni telefoni?
Po opisu v članku časopisa The Independent (britanski nedeljski časopis) se čebele izgubijo zaradi radiacije (sevanja) mobilnih telefonov. Iz tega vzroka ne najdejo več nazaj v svoje panje, v katerih ostanejo le matica, izležena jajčeca in med. Ena izmed študij Univerze v Landau, je, kot piše časopis Bild, to domnevo že potrdila. Kako naj si to razlagamo?
Znanost je pogosto dokazala, da pravzaprav ničesar ne ve. So pa mnogi čebelarji v bližini oddajnikov in pod daljnovodi opazili nenavadne, negativne pojave. Eden od čebelarjev opisuje svoja opažanja glede spremenjenega obnašanja čebel ob postavitvi oddajnikov v njihovi neposredni bližini: »Pri moji čebelji populaciji (sprva približno 40 družin) je bilo opaziti močan nemir in povečano težnjo po rojenju.
Kot čebelar z nakladalnimi panji uporabljam tako imenovano povišano dno, čebele v tem prostoru niso dograjevale satovja v nadaljevanju pripravljenih okvirčkov, ampak brez reda, križem kražem po prostoru. Še posebej vpadljiva je bila močna lepljivost satov, tako da je bilo posamezne okvire težko ločiti. Opazil sem tudi izredno hiter spomladanski razvoj, tako da je bilo treba predčasno poskrbeti za preprečevanje rojenja. Poleti je prišlo do nerazložljivega upadanja čebelje populacije. Čebele so panje enostavno zapustile.« (www.mikrowellensmog.info/bienen.html)
Čebele živijo v kolektivu
Čebele so bitja z visoko inteligenco. »Ta iznajdljivost, ta red, česa takega mi ljudje nismo sposobni,« se navdušuje čebelar Hermann Glas, ki oskrbuje 40 čebeljih družin. Zanj čebele niso posamična bitja, zanj so čebele enota: »Čebelja družina je kot eno samo bitje, ima nekaj, kar bi lahko imenovali kolektivna duša.« Tako tudi zelo stari čebelarji nikoli ne govore o čebelah, temveč vedno o čebeli.
In ta obstaja v treh spolih: tu je matica, ki se dovoli krmiti z dragocenim matičnim mlečkom in ki v svojem 3 do 4 leta trajajočem življenju v celice satovja izleže dva milijona jajčec, ob sončnem obratu do 2000 jajčec dnevno; tu so delavke ženskega spola, ki panj gradijo, v njem vzdržujejo red in čistočo, nabirajo nektar in krmijo ličinke; in tu so troti moškega spola, katerih je v panju le nekaj sto.
Troti igrajo v panju pravzaprav tragično vlogo. Nekoliko okornejši in bolj poraščeni kot čebele delavke so v panju uporabni le kot osemenjevalci matice. Prehranjevati se ne morejo sami, oskrbujejo jih čebele delavke. Tudi k obrambi ne morejo ničesar doprinesti, saj nimajo organa za pikanje. Njihova naloga je enostavno le v tem, da se v spomladansko-poletnem času odpravijo na poročni let in osemenijo matico, kar le redkim uspe in pomeni njihovo takojšnjo smrt.
Kraljica ali delavka?
O tem, ali bo čebela živela kot trot, delavka ali matica, ne odloča genetski zapis, temveč to preprosto določa ravnanje z jajčecem. Za ličinke matice, recimo, so zgrajene posebno oblikovane večje »kraljevske zibelke«. Te ličinke so deležne posebne prehrane, prejemajo izbran sok, matični mleček, ki ga proizvajajo mlade čebele v svojih žlezah.
Nasprotno pa ličinke bodočih čebel delavk prejemajo od 6. do 7. dne hrano, ki je mešanica cvetnega prahu, medu in vode. Troti sicer prejemajo enako hrano, vendar izvirajo iz neoplojenih jajčec. In kdo določa razdelitev na matico, delavko ali trota? Seveda zopet »čebela«, duša čebelje družine. Ta tudi zazna, če se je čebelja družina preveč namnožila. V tem primeru mora čebelja matica na dieto, tako da izleže manj jajčec, postane vitkejša in tako sposobna leteti.
Posledično se družina razdeli, prične rojiti: stara matica zapusti panj skupaj z delom svojih dvorjanov in si poišče novo bivališče. Za kraljevski naraščaj je že pravočasno poskrbljeno – mlada matica je že vzrejena v novi kraljevski zibki. Po svojem poročnem letu odslej ona prevzema izleganje jajčec in s svojim vonjem skrbi za harmonijo v panju.
Je to le goli nagon, ki vodi življenje čebele? Ali imajo čebele zavest? Ali razmišljajo? Temu vprašanju se trenutno posvečajo raziskovalci vseh narodnosti.
Biolog James L. Gould z Univerze Princeton je pri svojih raziskovanjih naletel na primer, s katerim ni računal nihče, niti on sam. Gould je pripravil svojim čebelam mobilno pašo in jo vsak dan prestavil za enako razdaljo. Kot je bilo pričakovati, so čebele nabiralke vedno izsledile novo mesto paše. A kar se je zgodilo zatem, je preseglo vse, kar bi lahko smiselno pričakovali: po nekaj dneh so čebele vedele, kje bo ta dan stala paša in so na tem mestu neučakano krožile, dokler ni prispel Gould s pašo.
Ali so čebele spregledale princip Gouldovega poizkusa? Pametne razlage Gould za to ni mogel najti. A njegova nemoč pri iskanju razlage se je še bolj stopnjevala, ko je potek svojega poizkusa drastično otežil. Paše ni prestavljal za enakomerno razdaljo, temveč je stopnjeval prestavitev vedno znova za faktor 1,25 – vse prej kot zlahka ugotovljiva zakonitost. In kljub temu so se čebele tudi v tem primeru znašle.
Kot da bi v teku tega poizkusa razumele njegova pravila, so vedno krožile nad pravim mestom v pričakovanju hrane. Očitno so ravnale po pravilu: vzemi zadnjo postavitev, k njej prištej 25 odstotkov in tam te čaka hrana. Do danes še nihče ni našel ključne razlage, kako so insekti s svojimi miligramskimi možgani sposobni takšnih malodane nemogočih dosežkov.
Če izhajamo iz tega, da ima vse živo svojo dušo, da se v vseh oblikah življenja pretaka vesoljna duhovnost – Bog, potem ustreza razmišljanje, da se zavest vsake posamezne čebele potencira v čebelji družini. Z življenjem v skupnosti nastane neka višja zavest, ki je ne moremo omejevati s številom nevronov v možganih ene same čebele.
Boj čebel za preživetje
Kakršnokoli že je naše stališče do tega vprašanja – ali naj priznavamo čebelam nagon, zavest ali dušo občestva – kdor se poglablja v dogajanja in zakonitosti znotraj čebelje družine, je prevzet, občuti občudovanje, občuti spoštovanje do teh bitij, od katerih je v bistvu odvisno naše preživetje. Toliko bolj nerazumljivo je zato človekovo ravnanje z okoljem, z naravo, z živalmi.
Zakaj v ZDA in v drugih državah na skrivnosten način zapušča na tisoče čebel svoje panje? Ali terjata zastrupljanje okolja in zločin nad stvarstvom – genska tehnika svoj davek? Ali je človek zmedel čebelji red? Ali čebele iščejo območja, v katerih še lahko žive po svoji ureditvi? Ali sploh še obstajajo takšna območja in če, ali so čebeljim rojem dosegljiva? Ali jih je človek obsodil na propad in s tem izrekel obsodbo tudi samemu sebi …?
»Človeštvo nujno potrebuje čebele, saj sta skoraj dve tretjini človekove prehrane odvisni od čebel, bodisi posredno ali neposredno: 80 do 90 odstotkov sadja (jabolka, hruške, slive, češnje, breskve, kivi itd.) oprašijo čebele, prav tako mandlje, melone, papriko, buče, maline, sojo, beluše, brokoli, zéleno, kumare in še okrog 90 drugih vrst sadja in zelenjave.
Vegetarisch geniessen, 3/07, prevod: Blanka Prezelj
Vir slovenskega prevoda: revija Osvoboditev živali, november 2007 |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| g.arh |
| Objavljeno: 05 Maj 2008 08:30 |
|
|
|
Pridružen/-a: 24.05. 2007, 22:54
Prispevkov: 440
|
Zadnjič sem na tv bil pozoren na citat Einsteinove izjave: če bi čebele izginile, bi imeli še 4 leta časa, potem pa bi izginile rastline, ki so odvisne od opraševanja, ki ga vršijo čebele.
8 + 4 = 12
Stari Majevski koledar šteje čas samo do leta 2012. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| časel |
| Objavljeno: 05 Maj 2008 09:10 |
|
|
|
Pridružen/-a: 25.05. 2007, 09:26
Prispevkov: 240
|
Opa! Za jehovimi pričami, Nostradamusom in drugimi prerokovalci skorajšnjega konca Zemlje, smo dobili še nekoga, ki misli tako.
Noro bi bilo pričakovati, da bomo živeli večno. Noro bi bilo pričakovati, da bo Zemlja večno obstajala. Pa vendar? Bo to res že tako kmalu?
Sam jem pretežno sadje. Eno špricanje sosednje njive, uniči pol plodov. Zakaj? Ker škropijo prav v času cvetenja, ko se čebele odpravljajo na pašo. Vseeno je ali cvetijo češnje, hruške ali jabolka; kmetje škropijo (še večkrat kot kmeti, so to ljubiteljski pridelovalci sadja in zelenjave). Enkrat proti raznim muham, pa proti ožigom, plesni in kaj vem čemu še. In čebele se seveda ne morejo vrniti v panj. Ne vem kje je kaka inšpekcija, ki bi šla malo po sadovnjakih in pogledala, pod drevesi katerega kmeta leži roj čebel! Vendar pa vsi zanikajo tako početje! Vsi s prstom kažejo na soseda: "On je kriv."
Tisočletja se je razvijal eko sistem, mar bomo s svojo brezbrižnostjo res vse uničili v tako kratkem času? |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| igor |
| Objavljeno: 05 Maj 2008 10:23 |
|
|
|
Pridružen/-a: 25.06. 2007, 10:24
Prispevkov: 496
Kraj: Ljubljana
|
| Živim v mestu v hiši. Sosedova kmečka žilica terja obilno škropljenje njegovega sadovnjaka, da škripne vse kar ima trohico življenja v sebi. Pridelka pa tako ali tako ni pa tudi rabi ga ne, ker vse skupaj njegova žena nabavi v trgovini. Ampak šprica pa in prideluje tudi, tako za hobi. Ko je čas za špricanje je v soseski panika. Mamice skrivajo otroke, starčki hropejo "zraka, zraka",psi in mačke se umaknejo na varno, telefonske povezave trokirajo, email ne dela ipd...In tako vsako leto. Ah, ja: en sosed je do nedavnega imel čebele pa so mu vse pocrkale. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| g.arh |
| Objavljeno: 05 Maj 2008 13:05 |
|
|
|
Pridružen/-a: 24.05. 2007, 22:54
Prispevkov: 440
|
časel je napisal/a: Opa! Za jehovimi pričami, Nostradamusom in drugimi prerokovalci skorajšnjega konca Zemlje, smo dobili še nekoga, ki misli tako.
Noro bi bilo pričakovati, da bomo živeli večno. Noro bi bilo pričakovati, da bo Zemlja večno obstajala. Pa vendar? Bo to res že tako kmalu?
Sam jem pretežno sadje. Eno špricanje sosednje njive, uniči pol plodov. Zakaj? Ker škropijo prav v času cvetenja, ko se čebele odpravljajo na pašo. Vseeno je ali cvetijo češnje, hruške ali jabolka; kmetje škropijo (še večkrat kot kmeti, so to ljubiteljski pridelovalci sadja in zelenjave). Enkrat proti raznim muham, pa proti ožigom, plesni in kaj vem čemu še. In čebele se seveda ne morejo vrniti v panj. Ne vem kje je kaka inšpekcija, ki bi šla malo po sadovnjakih in pogledala, pod drevesi katerega kmeta leži roj čebel! Vendar pa vsi zanikajo tako početje! Vsi s prstom kažejo na soseda: "On je kriv."
Tisočletja se je razvijal eko sistem, mar bomo s svojo brezbrižnostjo res vse uničili v tako kratkem času?
časel, jaz si to interpretiram malo po svoje.
Če se čas leta 2012 konča, kot pravijo Maji, pomeni, da se vsi skupaj zvrnemo v večnost, saj ni več časa.
V večnosti pa ne potrebujemo ne koledarjev ne ure ne urnikov.
Ura je nasploh "stroj" oz. prvi mehanizem, ki si ga je človek izmislil (clockwork!) in je imel od svojega nastanka do danes zagotovo največji in najbolj uničujoč vpliv na človeka. Ves čas ga uporabljamo, se nanjo (uro) oziramo, po njej merimo tudi vse drugo (čas je denar), do njega občutimo suženjsko pripadnost in blazno strahospoštovanje. Uničujoča naprava!
Ura je mehanizem, ki nima nikakršne povezave z našo notranjo "uro". Srce utripa in meri nekaj drugega. Celo ta bi se morala, po mnenju medicine, podrejati zunanji merilni napravi, ker sicer, tako pravijo, nismo zdravi (beri: za delo sposobni).
No, če se bo to kdaj končalo, bom res vesel začetka življenja. Tole, kar zdaj živimo namreč ni več življenju podobno. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| časel |
| Objavljeno: 05 Maj 2008 21:02 |
|
|
|
Pridružen/-a: 25.05. 2007, 09:26
Prispevkov: 240
|
Igor, dobro napisano in še kako resnično.
Poznam primer, ko se je veliko prebivalcev majhnega mesteca zastrupilo, ko so jedli špinačo. Vse sledi so vodile k branjevki, ki je tisti dan na tržnici prodajala špinačo. Reva res ni vedela, kaj hočejo od nje in zakaj so se vsi spravili nanjo. Njen sosed je škropil svojo trto v vetrovnem vremenu. Ona pa tega ni vedela, nabrala je špinačo, ki je rasla poleg vinograda in jo peljala na tržnico, kot vedno. In zastrupila skoraj pol mesta.
G.arh Kako bomo vedeli, da ni več časa? Bomo zaradi tega kaj dlje živeli? Povej kaj več o tem, prosim. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| sašo |
| Objavljeno: 06 Maj 2008 00:33 |
|
|
|
Pridružen/-a: 06.03. 2008, 21:11
Prispevkov: 48
|
Res ne vem kje naj začnem, še manj mi je jasno kje bom končal.
Toliko vsega je bilo napisanega, da preprosto ne morem na vse odgovoriti. Torej bom pisal o tem, kar se me je najbolj dotaknilo. Pa sem zopet pri dotiku.
Prebral sem knjigo o rojstvu brez nasilja. Prvi otrokov dotik s svetom je res grozljiv. Koliko tisočletij, so potrebovala bitja za prehod z vode na kopno, otrok pa ta šok doživi s porodom, v nekaj minutah. ... Da ne bi v življenju naredil preveč neumnosti, ga kar takoj nekajkrat udarijo po riti, zavijejo v tkanino, ki je po moje za tako nežno kožico neznosno groba in odneso daleč stran od matere, da bi si ona lahko odpočila. Vedno več nosečnic, pa odide v Avstrijo, kjer jim naredijo carski rez, da ne bi doživljale muke poroda. Po tolikih letih rojevanja - naenkrat ženska več ne more roditi po normalni poti in prekine naravni potek poroda. Ni ji pomembno kdaj želi otrok sam na ta nori svet? Novorojenček, ki se "rodi" s carskim rezom, ne čuti normalnega utripa in ga mama ne more niti stisniti k sebi, saj ima upočasnjen srčni utrip in ni pri zavesti. Lepa dobrodošlica. Še srce, ne sme več biti po svoje.
Srce meri lepe, prijetne trenutke, kot tudi težke in boleče. Nenavadna edinstvena moč srca pa je ta, da težke trenutke in bolečino briše iz spomina ter spreminja v skriti zaklad, zakopan globoko v srcu. Človek bi včasih raje dal vse svoje lepe trenutke, samo da bi mu ostala sladka bolečina. Čudni smo ljudje!
In morda bo res kdaj napočil čas, ko bomo pometali stran vse ure sveta in bomo ubogali samo svojo notranjo uro ter glas srca. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
