| |
| Avtor |
Sporočilo |
|
| Pia |
 Objavljeno: 27 Jun 2008 20:59 |
 |
|
Pridružen/-a: 15.06. 2008, 05:07
Prispevkov: 421
|
Janez Petkovšek:
- Urbanistični svet o dolgoročnem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana
– Arhitekti nasprotujejo pozidavi zelenic
– Nerazumna širitev zazidljivih površin omogoča bajne zaslužke zemljiškim špekulantom
– Proti gradnji cest čez Golovec in Rožnik, širitvi vpadnic, stolpnicam v središču mesta, številnim lokacijam za sežigalnice:
Delo http://www.delo.si/ 27.06.2008
Arhitekti nasprotujejo pozidavi zelenic
Nerazumna širitev zazidljivih površin omogoča bajne zaslužke zemljiškim špekulantom – Proti gradnji cest čez Golovec in Rožnik, širitvi vpadnic, stolpnicam v središču mesta, številnim lokacijam za sežigalnice ...
Devet arhitektov Urbanističnega sveta za Ljubljano, ki je znan po kritičnih pogledih v primerih nekaterih arhitekturnih posegov in urbanistično spornih načrtov v glavnem mestu, je včeraj predstavilo svoje stališče do nedavno končane javne razgrnitve dopolnjenega osnutka novega dolgoročnega prostorskega načrta za Ljubljano in njegovega izvedbenega dela. Čeprav pripravljavcem priznavajo, da so akta predstavili kakovostno in pohvalili dostopnost njunih vsebin na medmrežju, so jim dali vedeti, da sta metodološko, strokovno in vsebinsko še zelo nedodelana in pomanjkljiva, v nekaterih delih celo škodljiva.
Zanje je največji greh, da so v izvedbenem načrtu spregledali evropsko strateško usmeritev, da je treba v mestih najprej prenavljati, šele potem graditi na novo. Načrtovana širitev zazidljivih površin na 760 hektarov nepozidanih parcel zunaj širšega mestnega središča je po njihovem v popolnem nasprotju s trajnostnimi razvojnimi cilji in lahko generira dodatno stihijsko, razpršeno gradnjo v predmestni Ljubljani, v prometnem smislu pa spodbudi še več potovanj z avti v središče mesta. Namesto na nepozidanih površinah predlagajo zgostitev gradenj na stavbnih zemljiščih v širšem središču.
Med najbolj drastičnimi primeri so predvidene pozidave kulturne krajine med Ljubljanico in Golovcem okoli Litijske vse do avtocestnega obroča, velikih zelenih območij na Barju, kulturne krajine med Dragomljem in Podgorico, pod Rožnikom ter dveh funkcionalnih enot pri Šentvidu, za industrijo pa še dveh predimenzioniranih območij v Črnučah, Polju in celo severnega zelenega klina. Opozarjajo, da taka nerazumna in strokovno neutemeljena širitev zazidljivih površin omogoča predvsem bajne in nelojalne zaslužke zemljiškim špekulantom. Za uravnavanje cen stanovanjskega trga bi bil smiselnejša obdavčitev zazidljivih (in večinoma tudi komunalno opremljenih), a praznih zemljišč v središču mesta.
Ne razumejo, zakaj še vedno načrtujejo mesto brez neizogibne poglobitve železniških tirov. Prepričani so namreč, da bi najboljše površine za osrednje dejavnosti (za mesto in državo) kot tudi za poslovne in stanovanjske prostore pridobili prav s poglobitvijo tirov v središču Ljubljane (približno pol milijona kvadratnih metrov). Ta bi morala imeti urbanistično prednost pri načrtovanju mesta, ne pa da se ji oblast zvito izogne s prenosom v daljno prihodnost oziroma na politične garniture.
Kar osem lokacij za sežigalnice
Urbanistični svet v izvedbenem načrtu opozarja na odsotnost celovitega, trajnostnega prometnega koncepta. Zanj je nesprejemljivo, da je prometna študija za posamezne rešitve v izdelavi šele zdaj oziroma da predlagani načrt cestnega omrežja bere nepovezanost prometnih krakov v koncentrični smeri za funkcionalno napako, ki zmanjšuje pretočnost motornega prometa in zato uvaja novi povezovalni cesti skozi predor pod Rožnikom oziroma Golovcem. S tem bi uničili največje in najkakovostnejše zelene (tudi rekreacijske) površine v mestu. Širjenje mestnih vpadnic je zanje neustrezna rešitev, saj bo v središče privabilo še več individualnega prometa. Zahtevalo bi tudi rušenje velikega števila stavb ob njih. Rumeni pasovi naj se uredijo pri današnjih profilih vpadnic, dokler jih ne nadomesti učinkovit javni prevoz (hitra železnica). Garaže pa načrtujejo v skladu s strateškimi izhodišči ob ringu in ne v ožjem središču mesta.
Premišljeno in strokovno je treba obdelati problem sežigalnic(e) odpadkov, ne pa da ima izvedbeni načrt zanjo odprtih kar osem lokacij. Sporno in ne dovolj proučeno verigo savskih elektrarn bi iz strateškega prostorskega načrta celo umaknili.
Vir: Delo, Janez Petkovšek |
|
|
| Nazaj na vrh |
  |
| tadruj |
| Objavljeno: 30 Jun 2008 21:34 |
|
|
Pridružen/-a: 25.05. 2007, 06:23
Prispevkov: 335
|
Stališče urbanističnega sveta odpira tudi nekaj širših strokovnih vprašanj, zato se mi zdi da skoraj bolj paše v sklop planiranja in urbanizma, in sem temo premaknil.
---------------------------
Sam sem mnenje US o tem kako da "širitev zazidljivih zemljišč omogoča bajne zaslužke zemljiškim špekulantom" že pred časom, ko sem ga prvič prebral, sprejel s precejšnjim zadržkom. Ne ker bi ga smatral za napačnega - le za precej polovičnega oziroma enostranskega.
Smatram da je splošno znano da največ špekulacij omogočajo situacije ko nečesa ni oziroma tega primanjkuje. Če nečesa ni se namreč cena tega zaradi prevelikega povpraševanja zvišuje, kmalu pa se zaradi nedostopnosti povečajo tudi težnje po pridobitivi tega "pod mizo", "preko vrste", "po zvezah"... Skratka špekulativno. In to se v Ljubljani sedaj zaradi pomanjkanja zazidljivih zemljišč po mojem videnju na veliko dogaja.
Če tistega kar manjka zagotoviš v dodatnih količinah, v tem primeru dodatnih zazidljivih zemljišč, se možnosti špekulacij kvečjemu zmanjšajo. Tudi vzpostavljanje dodatnih zemljišč seveda lahko odpira možnost špekulacij (koneckoncev - kaj jih pa danes ne) - ampak ali se bo to zgodilo ali ne niti ni treba ugibat - saj se da pogledat v zemljiški knjigi kdo so lastniki zemljišč ki bodo postala zazidljiva, in tudi analizirat ali ta zemljišča razumno "stojijo" v urbanističnem konceptu širitve ali pa iz njega štrlijo in s tem kažejo da so vanj prišla s špekulacijo. S tem da Urbanistični svet ne omenja kakega konkretnega primera - iz njegovega stališča izhaja da so lahko taka (špekulativna) prav vsa zemljišča v območju širitev. Se pravi širitev nasploh.
Meni med obstoječo situacijo, v kateri zemljišč primanjkuje in ki že generira številne špekulalcije pri njihovi pridobitvi, maksimiziranjem gabaritov, volumnov, pridobitvi javnih uslužbencev na svojo stran... (s tem pa dvigovanje cene nepremičnin in povečevanje zaslužkov špekulantom), in situacijo v kateri dodatne površine "lahko generirajo" špekulacije in zasužke špekulantom, logika vseeno pravi naj se odločim za to drugo stran...
Oziroma vprašano drugače: če naj mesta ne bi širili zaradi nevarnosti zemljiških špekulacij z novimi zemljišči - kako potem premagati že obstoječe zemljišče špekulacije zaradi pomanjkanja obstoječih zazidljivih zemljišč?
US za uravnavanje cen stanovanj predlaga obdavčitev zazidljivih zemljišč v središču mesta... Tega pri najboljši volji ne razumem - ali US predlaga da se npr. neprofitna stanovanja (ki naj bi jih Ljubljana najbolj potrebovala) gradijo v središču mesta, na najdražjih zemljiščih???
Nič nimam z Ljubljano, še manj z Jankovičem, tako da me navsezadnje vprašanje širitve Ljubljane neposredno sploh ne tangira. Me pa zanima splošna debata o tem stališču eminentnega organa oziroma strokovnjakov... |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
