Češki predsednik Vaclav Klaus je s knjigo Modri planet v zelenih okovih obrnil na glavo z oskarjem nagrajeni film Ala Gora Neprijetna resnica o katastrofalnih podnebnih spremembah, ki naj bi uničile človeštvo.

V svoji knjigi Modri planet v zelenih okovih se med drugim sprašuje, kaj je ogroženo: podnebje ali svoboda. Kakor pravi, sta teorija o globalnem segrevanju in hipoteza o njegovih vzrokih, ki sta danes množično razširjeni, morda slabi, morda tudi brez vrednosti, v vsakem primeru pa zelo nevarni. Za Klausa tema sodobnosti ni boj za človekovo okolje, temveč boj za svobodo. To po njegovem velja za razviti in razmeroma bogati svet in tudi za manj razvite in revnejše države.

V knjigi zapiše, da postajajo revne države namreč talke okoljevarstvenikov, ki predlagajo zaviranje človeškega napredka za neznansko ceno. To je tudi eno glavnih Klausovih nestrinjanj s teorijami Ala Gora, saj trdi, da bodo Gorova priporočila z ogromni stroški povzročila le, da se bodo njegovi katastrofični okoljevarstveni scenariji - denimo o zvišanju morske gladine v Bangladešu, zaradi česar naj bi ljudje utonili leta 2110 - zgodili pet let pozneje. Klaus se zelo strinja tudi z mnenjem svojega svetovalca Michala Petrika, ki pravi, da film Neprijetna resnica ne govori o znanosti, sploh pa ne o ekologiji, kvečjemu o politično motivirani zlorabi okoljskih vprašanj in pristopov.

V knjigi se Vaclav Klaus sprašuje, kaj nam je storiti? Njegov odgovor je - nič ali nič posebnega. "Spontanemu človeškemu razvoju, ki ga ne ovirajo nikakršni glasniki absolutnih resnic, je treba pustiti prosto pot, sicer se bo vse še veliko slabše končalo." Ob tem še zapiše, da nam je namreč komunizem pokazal, da imajo prevelike človeške ambicije, neskromnost in napuh vedno slabe posledice. Poskusi okoljevarstvenikov, ki bi "ukazovali vetru in dežju", se ne morejo končati drugače. Takšni poskusi so izjemno dragi, dolgoročno neučinkoviti in nevarni za človeško svobodo.

Klausovi napotki za preživetje:
- Namesto za okolje se bojujmo za svobodo.
- Kakršnihkoli podnebnih sprememb ne postavljajmo pred pomembna vprašanja svobode in demokracije.
- Ne vdajajmo se modnim smernicam.
- Ne dopustimo politiziranja znanosti in ne popuščajmo prevari znanstvenega konsenza, ki je vedno dosežen z glasno manjšino in nikoli z molčečo večino.
- Namesto organiziranja ljudi od zgoraj omogočimo vsakemu živeti po svoje.
- Ne bojmo se katastrofičnih napovedi in ne izkoriščajmo jih za branjenje in doseganje nerazumnih posegov v človeška življenja.